“Skrajni primer”

O tem, da je zadeva izgubljena, pravzaprav nismo dvomili že pred šestimi leti, ko so naši ministri iz Primorskih novic izvedeli, da Italijani lučaj od meje načrtujejo plinski terminal. Že takoj je bilo dokaj jasno, da bosta španski kapital in italijanska politika povozila Slovenijo in njeno sklicevanje na mednarodno okoljsko zakonodajo.

A jasnejše obrise kot je dobival terminal, več se je nabralo dokazov, da je to za okolje in ljudi resnično škodljiv, celo nevaren projekt. Odnos do terminala je danes naslednji: Občina Milje - proti. Občina Dolina - proti. Občina Devin in Nabrežina - proti. Občina Trst - proti. Pokrajina Trst - proti. Uprava tržaškega pristanišča - proti. Tržaška univerza - proti. Gasilci FJK - proti. Ribiči - proti. Rezervat Miramare - proti. Občine Koper, Izola, Piran - proti. Slovenska vlada - proti.

To je že sila, a ne? Optimisti so že začeli upati: saj si, vraga, ti Italijani vendarle ne bodo upali proti svojim ljudem! Očitno si; Montijevi tehniki v Rimu bodo predvidoma prav danes tržaške politike dokončno obvestili, da plinski terminal Žavlje bo, in to kmalu in pika.

A poglejmo zdaj raje na slovensko stran. Naša vlada že šest let dosledno stavi na bilateralna srečanja in dogovore s sosedi, Italija pa korak za korakcem dokončuje priprave na začetek gradnje. No, stališče naše vlade sicer je, da “v skrajnem primeru” pripravljajo tudi tožbo proti Italiji pred evropskim sodiščem.

Kdaj bo torej za Slovenijo nastopil tisti “skrajni primer”? Ko bodo za terminal izdali gradbeno dovoljenje? Ko bo to postalo pravnomočno? Ali ko bodo Španci začeli riti po morskem dnu? Morda takrat, ko bo priplul prvi LNG tanker? Ko nam bodo po morju pred nos priplavale prve sumljive pene, vsi pa bodo zanikali, da prihajajo iz terminala? Ko bodo inšpektorji prepovedali ribolov rib, obogatenih z živim srebrom z morskega dna? Ali nemara ko v kloriranem morju rib niti ne bo več?

Spoštovani, “skrajni primer” smo zamudili.