Skupna naloga

Na pobudo ministrstva za kulturo je država po potresu leta 1998 v dobri veri obnovila sedem vzorčnih kmetij v Posočju z željo in sporočilom, da se ne bi ponavljala zgodba iz leta 1976, ko so z montažnimi hišami povozili stavbno dediščino. Upor proti socialistični gradnji, ki ni bila pisana na kožo domačinom, predvsem pa upor proti interesom gradbenih lobijev, se je delno uresničil. Dober namen je zaživel v petih primerih, v dveh pa ne.

V petih domačijah, ki so bile po potresu v celoti obnovljene z davkoplačevalskim denarjem po zgledu tradicionalne arhitekture, lastniki živijo in kmetujejo. Pomembno je, da so postale zgled ostalim. Sosedje so spoznali vrednoto ohranjanja tradicije in mnogi so na lastno pobudo in s svojim denarjem, ne v sklopu potresne obnove, hiše obnavljali tako, da so na zunaj ohranili nekdanjo podobo. V Lepeni so po starem obnovili še tri hiše. Tudi v Čadrgu in Tolminskih Ravnah so sledili zgledom. V občini Železniki so vso vas Zabrdo obnovili po starem.

Pri Blekovi domačiji v Pologu, v obnovo katere je država vložila največ denarja, in Rutarjevi domačiji pa se ni dobro izteklo. Blekove domačije lastniki sicer ne prodajajo, ne izpolnjujejo pa dogovora o javnem poslanstvu. Tam naj bi bila vstopna točka v Triglavski narodni park in ponudba turističnih postelj. Od tega nič ni. Rutarjevo hišo je lastnik prodal predčasno.

Zakonodaja o varovanju kulturne dediščine ni omogočila, da bi država svoj denarni vložek zavarovala s hipoteko, tako kot je bila praksa pri potresno obnovljenih stanovanjskih hišah. Pobudniki s Silvestom Gaberščkom z ministrstva za kulturo so se zanašali zgolj na dogovor z lastniki.

Življenje gre svojo pot. Neobvezujoči dogovori so lahko mimogrede pozabljeni oziroma jih ni mogoče izpolniti. Nikogar ne gre kriviti. Je pa odgovornost zlasti lokalnih skupnosti, da pomagajo lastnikom. Kobariška občina to že počne, za tolminsko paje Blekova domačija še izziv.