Slaba banka, dobra rešitev?

Zadnje čase se veliko govori o tako imenovani slabi banki, ki jo predstavljajo kot rešilno formulo za težave slovenskih bank. Odgovor na vprašanje, ali to drži, kot vedno ni enoznačen.

Nič ne nastane iz nič in zato tudi slaba banka - karkoli že razumemo s tem pojmom - sama po sebi ne prinese nič. Po drugi strani pa je res, da so slovenske banke pravzaprav ujetnice dejstva, da za banke veljajo posebni predpisi, ki so namenjeni ohranjanju varnosti prihrankov, ki so v bankah. Ti predpisi določajo, koliko kapitala mora imeti banka za opravljanje določene količine posla. Če nastanejo izgube, se količina kapitala zmanjša, s tem pa se zmanjša tudi dovoljen obseg dela. Banka mora zmanjševati svojo bilančno vsoto, torej ji je treba vračati kredite. To ne pomeni, da denarja ni, le banka ga ne more posojati. To težavo banka rešuje tako, da se dokapitalizira in tako poveča količino kapitala. V teh časih pa to ni preprosto in včasih je tudi neizvedljivo.

Slaba banka pomeni, da se slabe naložbe, ki prinašajo izgubo, iz bank preusmerijo v posebno družbo. Ta v zameno izda obveznice, za katere je porok država. Banke tako dobijo boljše naložbe, ni jim treba več zmanjševati kapitala. Enostavneje dobijo denar na globalnem trgu, predvsem pa izpolnjujejo merila za posojanje denarja. Slaba banka je torej tehnični pripomoček, trik, da lahko sistem deluje naprej.

Seveda se v tej zgodbi izpostavi država, ki daje poroštvo. Država pa smo mi oziroma naši davki. Ali to funkcionira?

Nekaj podobnega smo imeli v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so naše banke kolapsirale, tedaj zaradi razpada skupne države. V bistvu se je taka rešitev obnesla. Nekatere banke so kar same ustanovile takšna podjetja s slabimi naložbami; Banka Koper je ustanovila Finor, za reševanje, denimo Ljubljanske banke, pa je nastala agencija za sanacijo bank. Ker so temu kriznemu obdobju sledila dobra leta, so se banke lahko razmeroma hitro pobrale. Ali bo tudi zdaj tako, bo pokazal čas.

A ne pozabimo! Banke so infrastruktura. So ceste. Nikakor jih ne smemo uničiti. Če je kdo kaj narobe naredil, ga moramo sankcionirati, vendar ne kaznujmo bank! Grehe lahko plačajo direktorji, lastniki, tudi profesionalni deponenti. A banka mora delovati še naprej. Na koncu koncev je v njej naš denar.

Tisti, ki tako lahkotno pridigajo o hudičevih bankah, o tem, da bi za hec dvignili denarja iz njih, tisti, ki bi banke kar potopili, ne razumejo kaj dosti.

Zato se mora oblast potruditi, da se banke sanirajo, in jih pri tem podpirati. Vseeno pa se je treba vprašati, ali je izbrana pot prava in ali je za tem ne skriva še kaj drugega.

Leon Klemše je predsednik uprave družbe Interfin Naložbe, Koper