Slabo, a ne za vse

Primorsko gospodarstvo je lani v veliki meri delilo usodo državnega, saj so družbe v glavnem izkazale manjši neto čisti dobiček ali pa višjo neto čisto izgubo. Vendar pa ta usoda, kljub temu, da je bilo leto zelo zahtevno, ni bila tako črna, kot bi v okoliščinah epidemije pričakovali, saj je posamezne panoge prizadela zelo neenakomerno, padec pa so pomagali blažiti vladni ukrepi, tako da je bil končni rezultat vseeno pozitiven, število brezposelnih pa ne narašča več.

Na obzorju je nov optimizem. Glede na napovedi bomo že zelo kmalu dosegli številke za težko pričakovan prehod v zeleno fazo. Vse večja preceplejnost v kombinaciji s prebolelimi prinaša učinek. Čimprejšnje vračanje v novo-staro normalnost je nujno, saj takšne finančne injekcije države ne morejo trajati. Izposojeno bo treba nekoč vrniti. Epidemija in z njo povezani ukrepi pa na dolgi rok niso nevzdržni le zaradi ekonomskih, temveč tudi socialnih in psiholoških razlogov. Bo pa po mesecih čakanja na delo ali zmanjšanega obsega dela, kar je načelo tudi delovno kondicijo, ponovna aktivacija zahtevna, zaprtje državne pipice pa lahko tudi neprijetno.

Po mesecih čakanja na delo bo ponovna aktivacija zahtevna, zaprtje državne pipice pa lahko tudi neprijetno.

Toda vsaj za panoge, ki jih je epidemija najbolj prizadela, tudi sprostitev omejitev še zdaleč ne pomeni vrnitve na prejšnje obrate, ko bi bilo mogoče preživeti izključno na trgu, zato se bo vsaj tukaj časovni rok trajanja ukrepov, zlasti čakanja na delo, moral nekoliko podaljšati, k čemur poziva tudi gopodarstvo. Vprašanje pa je, do kdaj bo ta v kontekstu reševanja delovnih mest resnično upravičen. Za nekatera delovna mesta, denimo v gostinstvu, je namreč že jasno, da jih ne bo več. Zato je ključno čim bolj motivirati in spodbuditi ponovni zagon, ne pa podpirati ne-dela.

Epidemija je uradno sicer razglašena do 15. junija. S tem pa je dana podlaga tudi za ostala koronska izplačila, kot so na primer dodatki v javnem sektorju in druga vladna darila v obliki izrednih pomoči za različne skupine prebivalcev, ki nimajo neposredne povezave z blaženjem posledic epidemije, temveč z denarnicami posameznikov. In takšnim dodatkom, ki so za marsikoga pomenili zelo dobrodošlo povišanje plače, se po koncu epidemije pač ne bo lahko odreči. Morda pa bi vsaj tukaj lahko nepotrebno poglabljanje javne proračunske luknje vlada predčasno ustavila.