Slogo je požrla matematika

Povprečnemu poznavalcu političnih razmer(ij) v koprski občini je slika v KS Gradin jasna že na prvi pogled. Igor Mikolič, antagonist dosedanjega predsednika KS Mira Kocjančiča, je pripadnik, oziroma še huje - ustanovitelj stranke Oljka. Ta pa je pri koprskem županu Borisu Popoviču vse prej kot dobro zapisana. Največja bojazen stare garde v KS Gradin je torej, da se bodo odnosi z občino, če vodstvo prevzame Oljkin kandidat, skrhali in bo kraj posledično začel stagnirati. To med vrsticami priznava tudi Kocjančič, nekdanji član stranke LDS, ki zase sicer pravi, da ni “županov”, a si je z njim dober. In res je v Popovičevi družbi minula leta, zlasti pa pred volitvami, večkrat rezal trak ob odprtju te ali one pridobitve. Pri Mikoliču je zgodba obratna. Od tega, da je, kot pravi, s Popovičem sodeloval pri ustanavljanju stranke KJN, je danes politično na povsem nasprotnem bregu. Meni, da to ne bi smelo vplivati na razvoj KS Gradin in da “če župan meni drugače, to ni moj problem”. In medtem ko kandidata nizata vsak svoje argumente, krajani nemočno opazujejo in čakajo, kaj bo.

Na podeželju, zlasti istrskem, je resda doma oslovska trma. A dejstvo, da v krajevni skupnosti, ki šteje vsega nekaj sto duš, ne zmorejo izvoliti svojega predstavnika in da kot eno od rešitev predlagajo celo referendum, je smešno in žalostno hkrati. Nastala pat pozicija ni zgolj posledica trme, temveč zlasti preračunljivosti. Tiste preračunljivosti, ki samo sebe upravičuje s potegovanjem za skupno dobro, a ga, ironično, na koncu najbolj zanemari. Prav nič obetavno ni, da je v času, ko se Sloveniji dogaja samouničenje, tudi tam gor med zelenimi griči in dolinami zdrava pamet zbolela, beseda sloga pa izgubila svoj pomen.