Slovenistan 2013

Ne tisto, kar se BO zgodilo, zanimivo in zgovorno je vse, kar se po včerajšnji objavi poročila Klemenčičeve protikorupcijske komisije NE BO zgodilo. Utemeljeno lahko namreč pričakujemo, da bo Zoran Janković ostal župan Ljubljane in Janez Janša predsednik vlade.

Oba bosta tudi ostala na čelu svojih strank, ki sta (sešteto) na zadnjih volitvah prepričali dobro polovico volilcev, Klemenčičevo komisijo pa bosta oba tabora družno skušala oblatiti.

Pa poglejmo drugače: kaj bi se moralo zgoditi? Oziroma: kaj bi se v normalni evropski družbi zgodilo? Za začetek bi bilo na mestu, če bi oba strankarska prvaka skušala pojasniti nekatere podrobnosti. Janković, denimo, kako mu je v letu 2009 uspelo za življenje porabiti približno enajstkrat več, kot je zaslužil? Ali pa, zakaj ni prijavil skoraj dva in pol milijona prilivov na osebni račun?

Janša, na primer, bi lahko skušal pojasniti, od kod mu 210.000 evrov, za kolikor se mu je po ugotovitvah komisije povečalo premoženje, pa izvora ni znal, mogel ali želel pojasniti? Ali pa, iz katerega vira je plačal popotovanja v trope in po Evropi? Iz srca mu jih sicer privoščimo, toliko bolj, če jih je plačal sam.

Za pojasnila bi Jankovića in Janšo lahko vprašali vodstvi in članstvi njunih strank ter jima oprali glavo. Če že ne bi zahtevali odstopa.

Če bi bila gospoda prepričljiva, prav. Če ne bi bila, bi bilo prav, da se umakneta. Vsaj, dokler se sumi ne raziščejo.

Tako. Zdaj se zbudimo. Nič od tega se (najbrž) ne bo zgodilo. Janša bo trdil, da so Jankovićevi nepojasnjeni prilivi desetkrat večji in da naj najprej ukrepajo proti njemu. Janković bo nasmejan razlagal, da je prav, da mu sinova kdaj tudi kaj vrneta.

Mnenjski mašineriji, ki stojita za enim in drugim, bosta žgali ena po drugi. Gospoda bosta šla mirno na volitve. In vsaj eden od njiju bo najbrž tudi v prihodnji vladi.

Dobrodošli v Slovenistanu!