Smer: Grčija?

Po prvih podatkih so bili odhodki proračuna Republike Slovenije lani za 1,6 milijarde večji kot prihodki. To pomeni približno 4,6 odstotka državnega BDP. Kar je veliko.

Države evroobmočja so se ob nastanku dogovorile, da naj ta luknja ne bi presegala treh odstotkov BDP na leto. Zaradi krize tega dogovora niso spoštovale in zato imamo danes vsi v Evropi bolj ali manj hude težave. Skratka, z davki poberemo manj denarja, kot ga država porabi.

Treba bo ukrepati, saj se ta račun na dolgi rok ne bo izšel. Najlepše je, če pride do gospodarske rasti, saj takrat začne v državno blagajno prihajati več denarja. In če država ne troši več kot dotlej, se minus zniža kar sam od sebe. A ta scenarij ni verjeten; letos je predvidena zelo blaga rast, lahko pa celo recesija.

Če torej želimo izboljšati kondicijo države, moramo nujno znižati stroške državne blagajne. Novo vlado čaka zahtevno delo. Vselej, ko se s proračunom skuša kaj narediti, se pokaže, koliko akterjev je, upravičeno in neupravičeno, nanj prisesanih. Zaposleni, upokojenci, lobisti in vsi začnejo takoj groziti: s stavkami, z ulico, s prekinitvijo dobav ... Gre za svojevrstno aroganco. V gospodarstvu si večina ljudi v zadnjih štirih letih ni zvišala plač, marsikje so tudi nižje, število nezaposlenih je zraslo za 50.000. V negospodarstvu pa kot maksimum svojega sodelovanja štejejo to, da jim pač ne pripada povišica. Na odpuščanje si nobena oblast ne upa niti pomisliti.

Prav zanimivo bi bilo videti, če bi gospodarstvo stavkalo v celoti ali bi zagrozilo, da davkov ne bo plačalo, ker so previsoki ali pa ker zaposleni še niso dobili plač. Zdi se mi, da razumevanje družbe ne gre v pravo smer. Začeli smo se deliti na tiste, ki delamo v gospodarstvu, tiste v negospodarstvu in tiste, ki sploh ne delajo in prejemajo pokojnine ali socialne transferje. Medsebojno razumevanje kopni, vedno bolj pozabljamo na železno pravilo: da se deli le tisto, kar se ustvari. To, da sindikati nasprotujejo, da bi največjo možno zadolžitev države zapisali v ustavo, je po mojem mnenju katastrofalno. Sam sicer ne vem, ali je to najboljša možna rešitev, skrbi pa me, da nek center moči zagovarja stališče, da mora biti denar za pravice danes zagotovljen, ne glede na vse. Z vprašanjem, ali bo denar tudi za jutri in kje vzeti, če ga ne bo, se ne ukvarjajo. Tako razmišljanje ni modro in nas zanesljivo pelje proti Grčiji.

Slovenci se zelo radi prepiramo. Se bomo sprli tudi zaradi tega?

Leon Klemše je predsednik uprave družbe Interfin Naložbe, Koper