Šminka za probleme

Kar nekaj primorskih občin je že sprejelo odloke, ki jim omogočajo, da razdrapane in razpadajoče stavbe, ki kazijo videz naselja, uredijo na stroške lastnika. Med prvimi je bila Postojna, kjer so v soglasju z lastnikom olepšali videz avtobusne postaje. Od ostalih občin se je od papirjev do malte prebila le še sežanska, kjer prav te dni lepšajo eno od treh scefranih stavb v mestu. Pri tej bodo do nadaljnjega ostali. Najbrž tudi zato, ker bo že ta, najcenejša, občino olajšala za dobrih dvajset tisočakov.

A četudi pustimo vnemar vprašanje, po kakšnem ključu je občina izbrala prav to in ne ene od preostalih dveh, ob teh sicer hvalevrednih poskusih, da poskrbi za urejen videz mesta, pri sežanski in vseh drugih občinah kar sami silita v ospredje dve ključni vprašanji: ali scefrane fasade res najbolj kazijo videz naselij in ali je v kriznih časih upravičeno vlagati denar v lišp, če ga niti za hrano ni.

Odgovor na prvo vprašanje bi lahko dala le stroka (verjetno arhitekturna in urbanistična), ki bi hkrati obravnavala tudi vse kričeče barve fasad, kot-se-komu-zahoče zasteklene balkone, prizidke in nadstreške, leta stare gradbene jame in še marsikaj grdega. Pa namesto stroke odgovarjajo kar občinske uprave in svetniki. Šele na koncu, ko politika določi, katera stavba je grda, vključi stroko.

Drugo je vprašanje prioritet: ali je upravičeno davkoplačevalski denar vlagati v lepšanje resda grdih zasebnih stavb v časih, ko občine režejo denar za vrtce, šole, knjižnice in druge javne zavode? In če isto vprašanje ponovimo še za višjo, državno raven: ali je denar za nove preproge v državnem zboru, za podiranje cestninskih postaj in stavb na mejnih prehodih upravičeno trošiti v časih, ko država reže denar javnim uslužbencem, šolstvu, znanosti, policiji ...?

Morda pa je, podobno kot sta te dni ugotavljala ugledna filozofa o vzponu ideoloških tem, tudi ta lišp le pesek, ki naj prekrije prave probleme in odsotnost idej, kako jih reševati.