Smuk v energetsko negotovost

Za večino smučišč se konec tedna začenja sezona obratovanja. Za upravljalce bo to smuk v poslovno negotovost, saj v glavnem še nimajo zakupljene električne energije za prihodnje leto ali dve, ko bo ta bistveno dražja. Država sicer pripravlja pomoč, a še ni jasno, kaj bo ta žičničarjem v resnici prinesla. V novi sezoni se bo težko izogniti potrojitvi starih cen ali še čemu hujšemu. Država bo morala poskrbeti, da pogoji poslovanja zaradi cen vsaj ne bodo slabši kot pri zimski turistični konkurenci čez mejo.

Primorski ljubitelji belih strmin bodo konec tedna lahko vijugali dokaj blizu doma - na Krvavcu, Soriški planini, Voglu, v Kranjski Gori, v Trbižu, na Zoncolanu, na italijanski strani Kanina, v Avstriji pa na Mokrinah in Osojščici. Na obratovanje slovenske strani Kanina in Cerknega bo treba počakati do 23. decembra, ko upajo na začetek obratovanja še nekatera manjša, sedaj le simbolično pobeljena primorska smučišča.

Le s poletno sezono gorski centri ne morejo preživeti, z zastarelostjo smučarske ponudbe pa smo padli tako nizko, da sta nas medtem prehiteli celo Bosna in Hercegovina ter Srbija.

Draga elektrika tepe tudi tujino, dodatna težava slovenskih gorskih centrov pa je zastarelost naprav. Zadnjo novo sedežnico smo v Sloveniji postavili pred 12 leti. V Furlaniji so za zadnjo tovrstno novost poskrbeli lani (Zoncolan), na avstrijskem Koroškem pa letos (Gerlitzen). Večina slovenskih žičnic je muzejskih, starih 40, 50 ali več let. Abrahama je praznovala tudi žičnica na Kanin, ki se bo morala po tej sezoni zaradi zastarelosti in predpisov posloviti. Gospodarski minister Matjaž Han sicer obljublja poseben zakon za Kanin, saj finančna zahtevnost naložbe daleč presega denar iz razpisa, ki ga je letos država ponudila slovenskim žičničarjem za nove naprave.

Naslednja težava naših žičničarjev so prekratki roki od rezultatov razpisa do časa, ko je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Večina centrov je za to imela le pol leta časa. Postopki umeščanja v prostor in pridobivanja soglasij so pri nas med najzahtevnejšimi v Evropi. Žičničarji si želijo, da bi bili postopki tam, kjer gre za nadomestne gradnje (in to je velika večina primerov), poenostavljeni.

Slovenski gorski turizem je pred razpotjem. Le s poletno sezono ni mogoče preživeti, z zastarelostjo smučarske ponudbe pa smo padli tako nizko, da sta nas prehiteli Bosna in Hercegovina ter Srbija. Vložek v žičnice pomeni, da imajo z obiskom gostov v gorskih krajih pozimi delo tudi hotelirji, gostinci, trgovci, serviserji, učitelji in še kdo. Brez državne pomoči pri naložbah v infrastrukturo bodo ljudje iz gorskih krajev odhajali v večja mesta, kar odpira druge probleme, ki za državo še zdaleč niso brezplačni.