Socializem v kulturi

Na današnji dan se je pred 210 leti rodil France Prešeren. V spomin na ta pomemben dan, ko smo Slovenci dobili pesnika, ki je kot romantik s svojo poezijo ujel korak z evropskimi literarnimi tokovi, zadnja leta proslavljamo Ta veseli dan kulture.

Odprejo se vrata kulturnih institucij in na odrih se naredi prostor za raznotero dejavnost. Ob tem so izrečene mnoge lepe misli in v zanosu tudi pohvalne besede o kulturno tako živahni in razvejani ustvarjalnosti, kot se lahko z njo pohvalimo Slovenci. Pri čemer ne pozabljamo poudariti, da je kultura narodotvorno dejstvo. Zagotovo. V to si menda prav zares nihče več ne upa podvomiti. Kultura ohranja narod, krompir, ki ga je temu ljudstvu pod Triglavom zoper lakoto dala Marija Terezija, pa predvsem in samo biološko vrsto.

In zagotovo vedo tisti, ki si z ustvarjalnostjo (resnično ustvarjalnostjo!) služijo kruh, da ta ni ne lahek ne sladek. In še danes kdaj prej črn kot bel. A najbrž opazijo tudi mnoštvo kulturniških “uradnikov”, ki živijo na državnih jaslih in si kdove kako pogosto ne otarejo ravno potu s čela.

V državnih kulturnih ustanovah ta pojav zagotovo ni prav redek. Pa za to, da v gospodarstvu delavci že leta čutijo vso trdoto kapitalističnega družbenega reda, v državnih ustanovah, kamor sodijo tudi kulturne institucije, pa ne, zagotovo niso krivi ljudje, ki v njih delajo.

Je pa zagotovo neznansko krivično, da en del prebivalstva živi v kapitalizmu, drugi del pa še naprej veselo in sproščeno v socializmu. In četudi gre za kulturo, ki jo narod potrebuje enako kot kruha in vode, je to obupno nesprejemljivo.

O našem največjem pesniku, ki se je rodil na današnji dan, rad kdo nemarno izjavi, da je bil pijanec. In res je bil, a je bil hkrati natančen in trd delavec, ki je pisal pravde še na smrtni postelji. Po svojem odnosu do dela, ne le po svoji poeziji, je bil velik gospod.