Socialne bombe so zdaj tu

Takole gre to: zoprne stvari se praviloma dogajajo drugje, dogajajo se drugim, nam se zgodijo, ko ni več nihče ostal nedotaknjen.

Ko govorimo o gospodarski krizi, nedvomni zoprniji številka ena v zadnjih letih, je Slovenija dober primer zgornjega razmišljanja, enako velja za Primorsko. Podobno, kot je še pred kratkim v Sloveniji veljalo večinsko mnenje, da nas bo kriza že nekako obšla (kaj, če kaj, so pridigarji te resnice brali?), se je Primorska zdela nepotopljiva. Verjetno najbolj propulzivni del nacionalnega gospodarstva je dolgo veljal za nezrušljivega. Luka Koper, Intereuropa, Istrabenz, Iskra Avtoelektrika, Primorje, Fructal, Mip, Casino Portorož, Hit, vse to so imena, ki so to prepričanje utrjevala. Delno tudi upravičeno, po zaslugi dobrega poslovanja v zadnjih dveh desetletjih. Primorci s(m)o imeli njih, grde zgodbe so se dogajale Ljubljančanom, Štajercem, Prekmurcem.

Tako je bilo, zdaj ni več. Če kriza s svojimi posledicami nekaj časa ni udarila po Primorskem, zdaj to počne toliko bolj temeljito. Citroën se zaradi optimizacije poslovanja seli v Ljubljano, kot poročamo danes, bo vsak drugi zdaj zaposleni ostal brez službe. Ajdovsko Primorje je smešna karikatura nekdanjega velikana, ki službene limuzine pred rubežem skriva za pokopališčem. Nekdaj uspešni Trgoavto je izropan in potopljen, Intereuropa Transport odprodaja tovornjake, Kraški zidar bo odpuščal ...

So pa tudi podjetja, ki se ne ukvarjajo z vprašanji, koga in kako postaviti na cesto. Eno je denimo Boscarolov Pipistrel, ki pa se zaradi nižjih stroškov seli čez mejo, v Italijo. Drugo je portoroška Splošna plovba, ki bo, kot vse kaže in ne glede na dolgoročne posledice prav danes dokončno prodana nemškemu lastniku. Pa Kolektor, TT Okroglica, Hidria, Cimos, v razcvetu je Postojnska jama ...

Čisto vse vendarle ni izgubljeno.