Šole Soča ne dajo, izjema naj bo

Komentarji
, posodobljeno:

Ko je po prijavi inšpekcija ugotovila, da podružnična šola v Soči v Triglavskem narodnem parku (TNP) z dvema oddelkoma in skupno 15 učenci od prvega do petega razreda obstaja zaradi 13 otrok, ki živijo izven šolskega okoliša, se je njeno delovanje postavilo pod vprašaj. Z dvema učencema ne more obstati, ker je meja pet otrok. Takšno je pravilo za šole na območju TNP.

Šolo že vsaj deset let rešujejo z učenci iz Bovca in okolice, ki se vozijo v deset kilometrov oddaljeno Sočo. Ne pod prisilo, ampak zato, ker jo imajo skupaj s starši zelo radi, saj ponuja atraktiven, z naravo povezan nadstandardni program in ker obožujejo učiteljico. Gre morda za edini primer, da se otroci iz mesta vozijo v podružnico na podeželju in ne obratno. Ta način je zdaj problematičen, v obratni smeri pa ne, kar je nenavadno.

V TNP se zagotavlja varstvo okolja in spodbuja trajnostni razvoj tudi na tak način, da se podpira nadstandard v družbenih dejavnosti, predvsem šolstvu, zdravstvu...

Vendar so se starši zadeve lotili na nekoliko neroden način s fiktivnimi bivališči za otroke v bližini šole. Lahko bi preprosto prosili ravnateljico matične šole za dovoljenje in ga dobili. V letošnjem letu pa se tudi ta rešitev ne bi izšla, ker so povečali število oddelkov z enega na dva, kar se s pomočjo učencev izven šolskega okoliša ne sme, ker nastanejo nekoliko višji stroški. Tako pravi rigidna zakonodaja.

Izkazalo se je, da je edina rešitev za šolo v Soči ta, da ministrstvo naredi izjemo. Občino Bovec so že prosili za utemeljitve. Argumentov ne manjka. Podružnica je zadnja še delujoča šola na območju TNP, kar jo postavlja v poseben položaj. V zakonu o TNP je zapisano, da se v narodnem parku zagotavlja varstvo okolja in spodbuja trajnostni razvoj tudi na tak način, da se podpira nadstandard v družbenih dejavnosti, predvsem šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Če gre šola, se otroci slabše navežejo na rojstni kraj, prijatelje najdejo drugje in možnost, da bi se po šolanju vračali, se zmanjšuje. Šola v Soči ni zgolj šola, v urejeni mansardi organizirajo mini šolo v naravi za učence iz drugih bovških šol. Je srce trentarske doline s številnimi prireditvami, v tem objektu so prostori za delovanje društev. Če gre šola, bo vse to ogroženo. In ne nazadnje, otroci imajo šolo in učiteljici radi, v njej so sproščeni, ustvarjalni, srečni in tesno povezani, kar je prednost pred velikimi.

Pričakovati je, da bo ministrstvo naredilo izjemo, s tem bi delovanje šole spravili v pravne okvire. Res bi bilo težko razumljivo, če bi zaradi malo višjih stroškov otrokom in tudi staršem odvzeli zelo priljubljeno šolo, ki obstaja že 140 let. Če država resno jemlje demografijo, potem sploh ne bi smela biti pod vprašajem, zakonodaja pa bi morala biti bolj življenjska.