Solidarno 2023!

Leto 2022 je leto mnogih črnih statistik. Najbolj črna je gotovo tista, ki govori o mednarodnih krizah, vojnah, lakoti in skrajni revščini. O vsesplošni draginji, podražitvah energentov, ohlajanju gospodarstva mediji poročamo vsak dan, a k sreči so za zelo veliko večino slovenskega prebivalstva to še vedno le besede, ki zbujajo skrb, morda spodbujajo k bolj premišljenemu nakupovanju, ne pehajo pa nas v lakoto in ne silijo v beg. Če na svet pogledamo širše, se lahko le zavemo, kako dobro nam gre.

Ljudje, ki so v letu 2022 ostali ali na novo postali del najbolj črnih statistik, živijo v državah z nedemokratičnimi državnimi ureditvami, državah, zapletenih v oborožene konflikte in/ali državah, ki so jih najbolj prizadele podnebne spremembe. Po ocenah mednarodnih humanitarnih organizacij je nujno humanitarno pomoč v letu 2022 potrebovalo 274 milijonov ljudi, kar je več kot kadarkoli prej v zgodovini in kar 40 milijonov več kot lani, ko smo zaradi pandemije covida-19 že ugotavljali, da je za nami zelo črno leto. V letu, ki se poslavlja, je bilo rekordno tudi število ljudi, ki so bili primorani zapustiti svoj dom; beguncev je bilo že sto milijonov.

Če na svet pogledamo širše, se lahko le zavemo, kako dobro nam gre.

Revščino občuti vsak po svoje. “Pri nas na srečo nihče ne umre zaradi lakote, je pa seveda hudo tudi v Sloveniji, v naših razmerah in načinu življenja, če si reven, če nimaš tistega, kar imajo tvoji vrstniki, če si zato tudi izključen iz družbe,” razmer v Sloveniji, kjer so bolj kot materialna prisotne socialne oblike revščine (osamljenost, nasilje, zasvojenosti, izključenost iz družbe …), ne podcenjuje humanitarka Jana Lampe. Vseeno pa te oblike revščine ne smejo odriniti iz vidnega polja naše skupne odgovornosti za pomoč tistim, ki po svetu živijo v skrajnem materialnem pomanjkanju in brez varnega zavetja.

Ker se krize po svetu poglabljajo in ker smo v slabše gospodarske in varnostne razmere ujeti tudi prebivalci bogatejših in doslej najbolj varnih držav, je povsem realen strah, da se bo v prihodnjih letih zmanjšala pomoč najrevnejšim državam. Kot ena izmed razvitih držav je Slovenija donatorica uradne razvojne pomoči. Zavezana je, da do leta 2030 za razvojno pomoč nameni 0,33 odstotka svojega BDP. Lani je za uradno razvojno pomoč namenila 0,19 odstotka BDP. Seveda, slabše kot bo šlo gospodarstvu in nižji kot bo BDP, manjša bo ta pomoč v dejanskem znesku. In več kot bo kriznih žarišč, bolj se bo ta pomoč razpršila. Tako bo tudi v drugih razvitih državah in tega nas mora biti v prihodnjih letih strah.

Leto 2023 bo ostalo težko za ljudi, ki so se znašli na kriznih žariščih. Veliko življenj bo odvisnih izključno od solidarnosti. Če se pustimo nagovoriti in če si pustimo začutiti, je Slovenci premoremo veliko.