Spakirajte kovčke, gremo na Florido

Pijavice na morju, orkanski veter, odkrite strehe, potopljeni čolni, kontejnerske ladje, ki jih odnaša iz pristanišča, izruvana ter polomljena drevesa, poplavljeni vrtci, uničeni avtokampi, vse to in še več so prizori, po katerih se bomo spominjali letošnjega poletja. Ne, to ni bilo na Floridi ali na Karibskih otokih, kjer je pustošenje tropskih orkanov, tajfunov in hurikanov nekaj običajnega, to je bilo v Sloveniji. Na Jadranu. V Istri. Na polotoku, kjer naj bi bila klima - z izjemno nekajkrat letne tramontane in burje, ki ima pravo moč zgolj na severu polotoka in ob obali Kvarnerja - blaga. Takšni in podobni vremenski pojavi, za katere je do zdaj veljalo, da se pojavijo zgolj enkrat na nekaj let oziroma na nekaj desetletji, so očitno postali vsakoletna stalnica. Nove vremenske ujme, ki so najbolj nevarne v poletnih mesecih, pa terjajo nove ukrepe. O negativnih učinkih podnebnih sprememb se v medijih razpreda na dolgo in na široko, polna usta jih imajo tudi politiki, a se ob koncu poletja, tako kot na zastoje na cestah, nanje ponavadi pozabi. Podobno je bilo tudi v lanskem letu, ko je poletje minilo v znamenju obsežnih požarov na Krasu in pomanjkanju pitne vode v Istri. Vodo so v Rižano tedaj vozili kar s cisternami. In kaj je bilo storjeno od takrat? Z izjemo povezave med Rižanskim vodovodom in vodovodnim sistemom tržaške občine na mejnem prehodu Sv. Barbara, ki naj bi Rižanskemu vodovodu zagotovila dodatnih nekaj litrov vode na sekundo, ne prav veliko. Če nas letos ne bi presenetili nalivi, bi skoraj gotovo spet reševali Istro s pitno vodo. Podobno je tudi z gradnjo na nevarnih območjih. Zakaj pristojni uradi še vedno izdajajo dovoljenja za gradnjo objektov na območjih, za katera je splošno znano, da jih ogrožajo poplave in zemeljski plazovi? Zakaj še vedno gradimo na klifih, ob morju, ob rekah? Problematične pa niso zgolj nepremišljene gradnje, temveč tudi parcialne rešitve obstoječih infrastrukturnih zagat. Parkirišče za koprsko tržnico denimo redno poplavlja na vsake dve leti, doslej pa ga še niso ustrezno zaščitili. V Izoli so nedavno zvišali obalni zid ob mandraču, zdaj pa se občani pritožujejo, da meteorna voda namesto v morje odteka kar na Veliki trg in v stari del mesta.

Na srečo v Sloveniji še vedno dobro delujejo nekateri državni organi. Ob letošnji vodni kataklizmi in lanskoletnih požarih so svoje delo uspešno izvrševali med drugim gasilci, civilna zaščita, policija in vojska. A v nedogled se ne bo mogoče zgolj naslanjati na može v rdečem, modrem in zelenem. Narava se - pa če verjamete, da so podnebne spremembe plod človeškega delovanje, ali pa ne - opazno spreminja. Brez konkretnih korakov nas čaka enosmerna vozovnica na Florido. Zatorej pripravite prtljago.

Narava se opazno spreminja. Brez konkretnih korakov nas čaka enosmerna vozovnica na Florido. Zatorej pripravite prtljago.