Specialna burja

Nad Vipavsko dolino je te dni žarela prav posebna mavrica. Prinesli so jo udeleženci 16. državnih poletnih iger Specialne olimpijade Slovenije, ki so v svoji drugačnosti, kot je slikovito dejal vipavski župan Ivan Princes, popolni kot mavrica. Barviti, čisti, iskreni ...

Včasih smo jim rekli ljudje s posebnimi potrebami. In naj se še tako otepamo tega izraza in ga zavijamo v strokovnejši “osebe z motnjami v duševnem razvoju”, je vendarle treba priznati, da so posebni. Živijo namreč v prav posebnem svetu; svetu brez sprenevedanja in krute tekmovalnosti, tako značilne za današnji čas. Če jim kaj ni všeč, to tudi povedo. Ne nadevajo si mask, za vsako priložnost svojo, saj s svetom odkrito komunicirajo: če so veseli, se veselijo, če so žalostni, jočejo. Radi tudi zmagujejo; a če ne zmagajo, zanje ni konec sveta.

“Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu,” je geslo Specialne olimpijade, svetovnega gibanja, ki širi ideje povezovanja, enakosti, spoštovanja in sprejemanja drugačnosti.

V “našem” svetu, tako prežetem z individualnostjo in nenehnim pehanjem za več, si je najbrž kar težko predstavljati, da bi rezultat ne bil edina vrednota. In da bi lahko vsakdo bil zmagovalec ... A vendar je tudi to mogoče. To vedno znova dokazujejo prav specialni olimpijci, ki so te dni s pozitivno energijo preplavili Vipavo, Ajdovščino, Novo Gorico in Štandrež.

Letošnje igre so potekale s sloganom Začuti burjo, tekmuj po svoje. Ko bi le ta burja močno zapihala in duh specialne olimpijade iz Vipavske doline ponesla daleč naokrog, v prav vse kotičke naše skregane dežele in še dlje, preko njenih meja.

Da bi vsi razumeli, da lahko le s strpnostjo, sožitjem, spoštovanjem in sprejemanjem drugačnosti zaživimo polnejše in lepše življenje. Da prihodnost ni v sebičnosti, ampak v solidarnosti. In da smo - ne glede na naše potrebe, pa naj bodo posebne ali ne - prav vsi lahko zmagovalci.