Spomenik, ki povezuje, bo ostal!

Kmet Janez Peternelj je pred 80 leti zdravniku dr. Viktorju Volčjaku pokazal med strma Njivča vklenjeno sotesko Pasice za izgradnjo partizanske bolnišnice na osnovi izkušenj stoletne varnosti skritega kraja. Varno zavetje ranjenim različnih narodnosti je nudila do osvoboditve. Mi smo varnost okolja, hlepeč po več in hitreje, zapravili v nekaj desetletjih. Franja je še tretjič porušena, a bo z obnovo, pospremljeno s solidarnostjo, ponovno vstala v mesto vrednot.

Ker mesto vrednot, iz katerega vsak obiskovalec pride boljši, potrebujemo. Ko smo naravo razbesneli do najbolj glasnih alarmov, ko smo sprti ob rožljanju z državljansko vojno in vdani nemo spremljamo pravo vojno pred domačim pragom, ga potrebujemo bolj kot kdajkoli po letu 1945. Potrebuje ga Evropa, iz katere v Franjo prihaja dobra polovica obiskovalcev in je spomeniku zaradi vsega dobrega, kar oznanja, pripela svoj zaščitni znak.

Franjo, mesto vrednot, iz katerega vsak obiskovalec pride boljši, potrebujemo. Ker smo naravo razbesneli do najbolj glasnih alarmov, ga potrebujemo bolj kot kdajkoli.

Ker je ujma razdejala dobršen del države in se pod soncem cvre pol Evrope, utegne biti nasprotovanj obnovi tokrat več kot v preteklosti. Bržčas bomo slišali, kot smo ob prejšnjih ujmah, naj kupe lesenih trsk končno pospravimo. In pozabimo?

Kamnitemu podoru in ujmi, ki sta v letih 1989 in 2007 uničila Franjo, je sledila z množično čezmejno solidarnostjo pospremljena obnova oziroma po drugi ujmi rekonstrukcija spomenika. Ker je imel upravljalec - Mestni muzej Idrija - zanjo arhivirane in pripravljene vse načrte. Ne gre dvomiti, da po tretjem besnilu narave, ki je ob Franji uničila še vse dostope v Pasice in dobršen del državne ceste iz Cerknega do Franje, ne bomo spet stopili skupaj.

Ko je obnova stekla hitro v socialistični državi, je bilo to pričakovano. Drugič tudi, a z nekaj strahu. Tedanji kulturni minister dr. Vasko Simoniti je obnovo obljubil in obljubo držal. Prav gotovo jo bo tudi sedanja ministrica dr. Asta Vrečko.

Franja je med drugim spomenik, ki združuje. Tudi to danes krvavo potrebujemo. Od vrednot, ki jih predstavlja, pa potrebujemo skromnost, s katero bi morda lahko preživeli okoljske lekcije. Skromnost potrebuje tudi lastnica Franje - občina Cerkno. Zaradi pogoltnosti oziroma nekaj cvenka, ki ga prinašajo vstopnine v mesto humanosti, njeni svetniki niso zmogli sprejeti že dvakrat pripravljenega upravljalskega načrta za Franjo. Potrebuje zaupanje in vedenje, da mesto vrednot živi zaradi solidarnosti vseh Slovencev, veščega upravljanja muzejskih delavcev in enotne podpore politike. In bo živelo, če se bodo iz tokratne lekcije narave vsi skupaj nekaj, pravzaprav veliko, naučili.