Športna politika

Ni dobro, da se politika vpleta v umetnost ali šport. Toda ali ni huje, ko se zgodi obratno, ko si, recimo, šport podredi politiko?

Pojav ni redek. Tako pogost je, da ga že dojemamo kot normalnega. Tovrstno uzurpacijo je najlaže ponazoriti z domačim zgledom, a kaj ko v predvolilnem času ni dobro drezati v slovenski politični čebelnjak.

Zato si za primer lahko sposodimo dogajanje v sosednji državi. Znana politična veljaka Matteo Renzi in Beppe Grillo, ki sta ta čas najbolj priljubljena, bi morala lepo povedati, katere predloge bodo predstavniki njunih list nesli v Bruselj in Strasbourg. A namesto tega debelo obljubljata vse, tudi to, kar ni v pristojnosti evropskega parlamenta.

To kajpak kaže na laganje in sprenevedanje, pri čemer je najbrž kriv prav šport. Namreč: Renzi napoveduje zmago Demokratske stranke, tako kot Grillo obljublja “triumf” gibanja Petih zvezdic. Mar ni to besednjak, ki je ustreznejši za športna tekmovanja?

Tudi v Trstu smo pred kratkim videli, da politiki razmišljajo zgolj še tekmovalno. Neka stranka je v središču mesta prilepila nekaj slovenskih plakatov, kar nekaterim ni bilo pogodu. Strankin pokrajinski tajnik je Slovenec, a se je kljub temu opravičil. Čemu?

Pravi, da so zgolj slovenski plakati neustrezni, saj na njih ni italijanščine. Dobro. A se je ta politik kdaj opravičil Slovencem zaradi tisočih drugih plakatov, ki jih njegova stranka tiska zgolj v italijanščini? Seveda ne. Slovencev je v Trstu veliko manj od Italijanov, zato bi tako opravičilo ne prineslo političnih točk.

Večina politikov očitno ne razmišlja dolgoročno. Zmaga na najbližjih volitvah se jim zdi pomembnejša. Toda ne politikom ne volilcem ne bi smelo biti mar, kaj se bo zgodilo na volitvah, ampak po njih.

Toda vemo, kako je danes. Sporočanje je postalo ekspresno. Ni časa za poglobitev. Zaradi tega se vsakokratne volitve zdijo prej športno prvenstvo kot pa temeljno izhodišče demokracije s primerjanjem programov.

To ljudem očitno ustreza. Ob spremljanju volilnih izidov, po možnosti na kavču in s pivom v roki, se sproža podobna vznemirjenost kot v zadnjih minutah napete tekme. Ne zanima nas kaj in kako, ampak samo kdo. Kdo bo zmagal?

Mi, ki nam ta šport ni všeč, lahko samo upamo, da bo res zmagal najboljši. V Italiji, v Sloveniji in povsod po Evropi.