Srčnost je med nami

V slovarju slovenskega knjižnega jezika je srčnost pojasnjena kot pogum ali (in) odločnost. V težavah, ki so ga zadele, je pokazal veliko srčnost, pravi knjižna obrazložitev besede. Srčnost je zato izraz, s katerim najprimerneje opišemo lastnost ljudi, ki jim je mar za sočloveka in ki sočloveku v težkih trenutkih priskočijo na pomoč.

Na Brdu pri Kranju so včeraj podelili priznanja civilne zaščite 43 posameznikom ali organizacijam, ki se jim srčnost pretaka po žilah. Preostalim letošnjim 279 prejemnikom bodo priznanja podelili prihodnji teden po posameznih regijah. Skupno bodo torej nagradili 322 zaslužnih.

Kaj pomeni pomoč v najtežjih trenutkih, smo Primorci in ostali Slovenci občutili pred mesecem dni, ko je tudi velik del Primorske okoval ledeni dež. Hlad v medsebojnih odnosih in predvsem v odnosih oblastnikov do državljanov k sreči ni okoval tudi src ljudi, ki znajo in so pripravljeni priskočiti na pomoč.

Kajti kljub vsem učenim besedam o našem sistemu zaščite in reševanja ostaja neizpodbitno najmanj eno dejstvo. In to je, da celotni sistem deluje zaradi ljudi, ki jim je mar. Zaradi ljudi, ki so srčni. Zaradi ljudi, ki so z motorkami v rokah reševali cele vasi, medtem ko niti sami doma niso imeli elektrike in ki so svoje otroke tačas zaupali starim mamam.

In tem ljudem je malo mar, če ima država načrt za reševanje v primeru žledu ali pa načrt za reševanje v primeru, če bi na Zemljo padla Luna. Oni gredo in rešijo, kar se rešiti da. Jim je pa mar, če jim bo delodajalec grozil, če jih ne bo v službo, mar jim je tudi, kdo bo preživljal njihove družine, če se bodo med reševanjem ponesrečili ali celo umrli. Take težave bi morali reševati poslanci, ministri, državni sekretarji, uradniki, župani ...

Priznanja, ki jih srčni ljudje prejmejo ob 1. marcu - dnevu civilne zaščite, so še najmanj, kar si zaslužijo. Ustvarjanje razmer, da bodo lahko z vso voljo reševali, pa je najmanj, kar pričakujejo od oblasti.