Stara pesem, nove usode

Notranji ministri držav od Slovenije do Makedonije so včeraj v Portorožu modrovali, kako in kaj z vse večjim številom migrantov, ki se prek zahodnega Balkana prebijajo do Slovenije in naprej v Italijo. V duhu politične korektnosti in diplomacije v javnosti hitijo razlagati, kako uspešne da so vse policije od Makedonije do Slovenije in kako dobro da sodelujejo med seboj.

Številke migrantov medtem govorijo nekoliko drugače. 214 odstotkov več kot predlani jih je lani nezakonito vstopilo iz Hrvaške v Slovenijo, na Primorskem pa je bilo povečanje kar 340-odstotno. O občutnem povečanju poročajo tudi italijanski policisti s slovensko-italijanske meje. Vsem prijetim migrantom pa bi bilo treba prišteti še stotine in stotine, če ne tisoče, ki so se uspeli neopazno prebiti od, denimo, Rakitovca do Trsta.

Gre za posel. Vse govoričenje okrog ileganih migracij bi odpadlo, če bi bil razviti Zahod manj pogolten in pohlepen, če bi dovolil, da se razvijejo tudi kraji, kjer danes divjajo vojne.

V združeni in prepleteni Evropi je s človeško silo nemogoče stražiti ob državnih mejah in ujeti slehernega človeka, ki jo skuša prečkati, pa za to nima ustreznega dovoljenja. Pa naj si bo to migrant iz Sirije ali kriminalec iz Italije. Z ograjami tudi ne gre, kar smo se sami prepričali. Ne rezilna ne panelna verjetno ni odvrnila od prečkanja niti enega tujca, ki se je odpravil proti Italiji. Je pa nekaterim prinesla ogromen posel. Ob postavitvi in ob odstranitvi.

In točno za to gre. Za posel. Vse govoričenje okrog preprečevanja ileganih migracij bi odpadlo, če bi bil razviti Zahod manj pogolten in pohlepen, če bi dovolil, da se razvijejo tudi kraji, kjer danes divjajo vojne, plemenska in sektaška obračunavanja, kjer je več kot ugodna klima za razraščanje sovraštva, korupcije in skrajnih ideologij. V takšnih okoljih so poceni rudniki, voda, les, karkoli. Naprodaj je še vera. Zadnjič so po televiziji predvajali prispevek o tem, kako so verniki v neki afriški vasici grško pravoslavno cerkev zamenjali za rusko. Ker so iz Rusije dobili zlati križ in več denarja...

In medtem ko ljudje iz teh držav bežijo boljši prihodnosti naproti, se politike razvitih držav napajajo s tematiko, ki v korektnih ali nekorektnih debatah podpihujejo strah in povečujejo razkol družbe.

S trebuhom za kruhom so včasih bežali naši predniki v Avstralijo in obe Ameriki, s trebuhom za kruhom zdaj bežijo ljudje, ki doma ne vidijo nobene prihodnosti. Koliko jih lahko še sprejmemo v Evropi, ne ve nihče. Lastniki tovarn jih potrebujejo veliko (seveda za mizerne plače), nekateri bi kot Trump vsako državo ogradili z visokim zidom, v Nemčiji so medtem za župana izvolili 29-letnega migranta. Nešteto usod, o katerih nam politika ponuja samo stare pesmi.