Stari problemi, nove obljube
Vlada se je danes mudila še v primorsko-notranjski regiji, kakopak predvolilno. Tisti njeni člani, ki niso v izolaciji, so nanizali celo vrsto vljudnostnih obiskov in prijetnih, neproblematičnih srečanj, tudi fototerminov je kar mrgolelo, vendar tudi še tako natrpan program ni mogel prikriti dejstva, da je bil obisk vsebinsko precej prazen. Celo tako, da ministri niso prerezali niti enega traku, ne postavili nobenega temeljnega kamna, še podpisali niso prav nič zavezujočega, niti predhodno napovedanega memoranduma o hitri cesti med Postojno in Jelšanami, s katerim naj bi projektu dali malce pospeška.
Nesojena povezava, za katero bo v bodoče tudi vse težje zagotoviti (evropski) denar, tako ostaja ena od najtrdovratnejših stalnic vladnih obiskov v tej regiji, pa čeprav je že dolgo jasno, da je vzpostavitev tega odseka potrebna. Politično voljo, da umeščenje avto/hitre ceste v prostor v njenem spornem severnem delu, o katerem še ni lokalnega soglasja, pelje naprej in državni prostorski načrt spravi pod streho, bo tako morala pokazati predvsem nova vlada, katerakoli že bo.
Fototerminov je kar mrgolelo, vendar tudi še tako natrpan program ni mogel prikriti dejstva, da je bil obisk vsebinsko precej prazen. Celo tako, da ministri niso prerezali niti enega traku.
Neopaženo ni ostalo niti dejstvo, da se je minister za obrambo Matej Tonin bolj kot ne ognil resnemu soočenju z drugo regijsko stalnico, problematiko osrednjega vadišča, kar bi sicer pričakovali, da bo osrednja točka njegovega obiska. Toda zakaj bi se izpostavljal neprijetnim novinarskim vprašanjem, če ni treba? In če je še celo vodstvo sicer najbolj glasne postojnske občine ravno na predvečer vladnega obiska uspelo zagotoviti zadostno podporo občinskega sveta za gnili dogovor z obrambnim ministrstvom o “medsebojnem sodelovanju pri uporabi lokalne javne infrastrukture”. Občina je pristala na plačilo pičlih 146.000 evrov nadomestila za popravilo lokalnih cest, ki jih sicer uporablja tudi vojska. Dokler bo občina z Morsom torej barantala na takšen način in dogovore sklepala za nazaj, ker da je vojska pač povzročala obremenitve, pa čeprav v nasprotju z voljo ljudi in na podlagi “kvazi” pravne podlage, potem bo “sistemska rešitev” vselej ostajala samo obljuba.
Zgovorna je tudi vzporednica z obiskom takratne Janševe vlade v regiji leta 2013. Po skoraj desetletju še vedno velja – z nekaj pozitivnimi izjemami zasebnih iniciativ – da je lesno bogastvo "v znatni meri še neizkoriščeno". So se pa k sreči nove podjetniške zgodbe začele dogajati na pogoriščih propadlih lesnih podjetij - minister Počivalšek je tako imel neboleč motiv za obisk.
Preberite še
Koprska naložba za prihodnost
Med porokami, vojnimi grozotami in podajanjem rok