Staro stane

“V starih delih Idrije imamo same tempirane bombe”, so ugotavljali gasilci, ko so julija plameni požirali ostrešje 300-letnega “farovža”, zdaj poslovno stanovanjskega objekta in že 30 let državnega spomenika v historičnem jedru Idrije. Ko so, v srečnem naključju popolnega brezvetrja, požar omejili in obvarovali sosednje, manj kot meter od zubljev oddaljene stavbe, je bilo olajšanje očitno.

Pomniki preteklosti, dandanes domovi, uradi, gostišča in zavodi, so za pedantno urejenimi fasadami in sodobno opremo v lesenih nedrjih polni pasti. Gasilci, ki so imeli s tempiranimi bombami v mislih najstarejše, očem in mislim precej bolj oddaljene dele mesta, kot je jedro in so večinoma v lasti najslabše situiranih občanov, so imeli prav.

A podobne bombe v sebi skrivajo vsa naša historična mesta. Iz lesa je pravzaprav zgrajen dobršen del najbolj in najmanj razvitega sveta. Les je trend sodobne, varčne gradnje. Ki pa pomeni vse kaj drugega, kot so trhle in sodobnim električnim napravam udobja neprilagojene stare zgradbe.

Ki so lepe, toliko lepše, ko jih predstavljajo po črki spomeniške stroke urejena zunanja oblačila. Dejstvo, še ne dokončno potrjeno, da je bila v naši 300-letnici za katastrofo dovolj že ena klimatska naprava, je zgovorno.

Idrijčanom ni mogoče očitati, da v svoje “bombe” ne vlagajo. Postavijo se lahko z obiljem strokovno obnovljenih monumentalnih zgradb. “Farovž” pa je, kot še mnoge druge stavbe, obstal pri lepi obleki.

Tokrat ne bo! Izzivu, pa naj bo še tako velik, kot je vpis na prestižno Unescovo listo svetovne dediščine, Idrija ni podlegla. Spomenik bo obnovljen celovito, a obnova utegne trajati.

Ogromno, bržčas preveč “bomb”, v Idriji in drugod, pa obnov (še) ne bo dočakalo. Ker denar, tako kot vsemu, ostaja - tudi kulturni dediščini in njeni varnosti - vladar. Upoštevati najnujnejše varnostne ukrepe, čeprav na račun udobja, pa je zastonj. Staro je spoštljivo, lepo, a stane več, kot zmorejo in hočejo lastniki ...