Stati in obstati na športnem vrhu

Andreja Leški je tudi na evropskem prvenstvu v judu potrdila, da je prava naslednica šampionskih rojakinj, ki sta krojili svetovni vrh v kategoriji do 63 kilogramov, Urške Žolnir in Tine Trstenjak. Celjanki sta se zavihteli tudi na olimpijski prestol. Z največjega športnega dogodka sta učenki Marjana Fabjana prinesli vsaka celo po dve medalji. Koprčanka še čaka na uresničitev olimpijskih sanj. Navsezadnje ob nadvse močni notranji konkurenci, ki jo je poosebljala Tina Trstenjak, in neizprosnih pravilih, po katerih lahko državo v posamezni kategoriji juda zastopa kvečjemu en tekmovalec, niti še ni imela priložnosti, da bi pokazala svoje znanje na olimpijskih igrah.

Če ne bo kakšnih nepredvidenih dogodkov, kot so poškodbe, ki so sestavni del kontaktnega športa, v katerem delujejo velike silnice, potem bo Andreja Leški prihodnje leto v pariški odpravi eden glavnih adutov za slovensko odličje. Pri 27 letih bo dosegla tekmovalno zrelost, res pa je, da bo tudi breme pričakovanj ob uspehih iz letošnje sezoni večje. Navsezadnje članica Judo kluba Bežigrad še nima izkušenj z olimpijskih iger, ki so vendarle posebna tekma. Po drugi strani jo veliki izzivi, kot je sama poudarila, dodatno navdihujejo. Potrditev je prišla na evropskem prvenstvu v Franciji, kjer se je zavihtela na najvišjo stopničko zmagovalnega odra.

V športu pa je ravno tako ali pa še bolj pomembno, kako se odzoveš po porazu in se lahko naposled s ponosom ozreš na prehojeno pot. Andreja Leški je ponosna na svoje koprske začetke.

Andreja Leški je osvojila četrto odličje na evropskih ali svetovnih prvenstvih. Prvi dve - srebro in bron - si je priborila predlani, letos pa je že bila svetovna podprvakinja v Katarju. Pravijo, da prve medalje ne pozabiš nikoli, a podobna ugotovitev velja tudi za krstni naslov. Zlato odličje v judu pomeni, da si tekmovanje končal neporažen, kar je v športu, v katerem tako rekoč ni popravnega izpita in se lahko ambicije v hipu razblinijo kot milni mehurček, še toliko težje. Andreja Leški je na svoji tekmovalni poti namreč izkusila tudi razočaranja. Lansko evropsko prvenstvo je denimo sklenila že po prvi borbi.

V športu pa je ravno tako ali pa še bolj pomembno, kako se odzoveš po porazu in se lahko naposled s ponosom ozreš na prehojeno pot. Andreja Leški je ponosna na svoje koprske začetke v prvem klubu, 15. maj Marezige, z učiteljem Iztokom Babičem. Temelji so nadvse pomembni, prav tako pa izoblikovan odnos do športa v razvojnem obdobju. Sčasoma pridejo tudi spoznanja, kaj je treba postoriti, da se lahko v športni dinamiki, v kateri se menjavajo bolj ali manj ustrezni tekmeci, trenerji ter predsedniki športnih kolektivov in organizacij, vse skupaj sestavi v zmagovalni mozaik. Andreja tudi ve, da je na vrhu težje obstati, kot pa ga osvojiti.