Sting preverjal strpnost

“Zvok je bil na začetku porazen, zdaj pa ne veva, ali so ga malce popravili ali sva se nanj navadili,” sta v petek med odmorom na Stingovem koncertu z orkestrom Slovenske filharmonije v Areni Stožice komentirali poslušalki v zadnji vrsti parterja. “Midva sva odlično slišala. Le uvodoma je bilo slišati, kot bi se Sting in orkester lovila, a je šlo za nenavaden odmev,” sta mi po koncertu dejala starša, ki sta ga spremljala z najvišje tribune nasproti odra. V zadnji vrsti parterja, kjer sem koncert začela spremljati, so zvok med prvo skladbo mojstri za mešalno mizo “uredili” do sprejemljivosti, na levi tribuni, v precejšnji bližini odra, sem bila na povsem drugem koncertu, kjer se je poslušalec prebijal med odmevi. Pod odrom, v peti vrsti in kasneje, ko se je občinstvo med Every Breath You Take vendarle otreslo okovov sedišč, v drugi vrsti, je bil zvok tako ali tako nepomemben, saj je nekakšna opojnost bližine glasbenih ustvarjalcev močnejša od morebitnega slabega zvoka. Pod odrom je pravzaprav slišati že petje in zvok inštrumentov mimo mikrofonov, kar je poseben užitek. A kaj, ko ni bil vsak v prvih vrstah.

Da ima dvorana slabo akustiko, so lahko poslušalci izkusili že ob lanskem nastopu Joséja Carrerasa, zaradi nje je bil vprašljiv nastop Leonarda Cohena, zdaj so razglašenost lahko preverili še obiskovalci Stingovega koncerta z orkestrom Slovenske filharmonije.

A če so bili poslušalci do Stinga strpni, saj so kljub zvoku v minulih dneh splet preplavili navdušeni komentarji, pa dvomim, da bodo v bodoče tako strpni do dvorane. Zastavlja se namreč vprašanje, zakaj bi hodili na koncerte v očitno neprimerne prostore, če imajo že z uro vožnje na voljo boljše? In ne nazadnje, zakaj so v zagrebški Areni, kjer je Sting s Kraljevim londonskim filharmoničnim orkestrom nastopil lanskega novembra, na strop namestili akustične spužve ter tako bistveno izboljšali tamkajšnjo zvočnost, v Ljubljani pa niso storili ničesar. Vsaj ničesar vidnega in slišnega. So se morda zanašali na našo pregovorno strpnost ali gre zgolj za to, da smo navkljub visokim cenam vstopnic v očeh nekaterih drugorazredni poslušalci?

Upam, da se bo kdo od velikih mož Športnega parka Stožice med koncerti kdaj usedel, denimo, na tribune, in po slišani zvočni polomiji ukrepal. Morda je res super, če je med športnimi tekmovanji bučno navijanje še učinkovitejše, a bilo bi res škoda, če bi zaradi tega tako krasen objekt ostal brez glasbenih prireditev. Dunaj, Zagreb in Videm so nam danes namreč bliže kot kadarkoli prej.