Stiskanje šol

Novogoriška gimnazija bo na prizidek in posodobitve še čakala. Država je namreč izplačilo 4,6 milijona evrov, ki naj bi jih nakazala letos in v prihodnjih dveh letih, zamrznila za neznano dolgo.

Podobno se dogaja v Ajdovščini, kjer bi delavci te dni že morali graditi novo šolo, pa so pred dnevi gradbišče pospravili. Tudi v tem primeru je država že odobren denar, 2,7 milijona evrov, zamrznila.

Številne osnovne šole, vrtci in drugi javni zavodi na Krasu so te dni dobili obvestilo svojih ustaviteljic, občin, da morajo zmanjšati materialne stroške za dvanajstino. Kako bodo to storili, ravnatelji in direktorji še ne vedo.

Podobnih primerov je iz dneva v dan več in čedalje bolj je jasno, da se posledice gospodarske in finančne krize vse bolj zažirajo v družbene dejavnosti. Kako globoko se bodo zažrle? Koliko naložb bodo oklestile? Glede na nejasne in ne prav obetavne gospodarske napovedi so obeti za nove učilnice, prizidke in posodobitve vedno bolj negotovi.

A po drugi strani nekatere šole in vrtci dokazujejo, da je mogoče denar za gradnjo ali obnovo dobiti tudi od drugod, ne samo od občin in države. V Pivki tako gradijo vrtec, pri katerem bo za prvo fazo, vredno 1,6 milijona evrov, kar 85 odstotkov denarja prispeval evropski sklad za regionalni razvoj.

Na postojnski srednji gozdarski šoli se zmanjšanemu dotoku državnega denarja prilagajajo že tretje leto. Na več načinov: z dodatnim zaslužkom na trgu (med drugim s tečaji za odrasle in z mladinskim hotelom v dijaškem domu), z varčevanjem (samo z zamenjavo energenta letno prihranijo 60 tisočakov) in z iskanjem denarja na evropskih razpisih, kjer so za toplotno izolacijo in energetsko varčnejša okna pridobili kar milijon evrov.

Nekateri dokazujejo, da se torej dà. Seveda ne povsod in ne za vse namene. Za temeljne javne storitve bo država vedno morala najti denar, za kaj več pa se bodo morale, kot kaže, v kriznih časih šole pobrigati same. Kar jim zagotovo ne bo lahko.