Stolp za šov

Marjan Kramar bi lahko del svoje odpravnine v prihodnjem letu namenil uresničevanju koprske zamisli o nad-eifflovem stolpu. Navsezadnje oba, Kramar in stolp, nastopata v isti gospodarski panogi: šovbiznisu.

Krivično je trditi, da se v letih krize politiki in gospodarstveniki niso ničesar naučili in da niso našli novih poti. Ker so jih našli. Naučili so se, kako še malo spretneje manipulirati z množicami in našli so nove načine, kako odvračati pozornost ljudstva od bolečih točk.

Koprski župan s svojim propagandnim strojem ima pri tem morda malo bolj nenavaden slog, ampak vsebina njegovega početja se prav v ničemer ne razlikuje od miselnih vzorcev in procesov, ki obvladujejo sodobno slovensko, in najbrž še katero družbo. Procesov, ki skušajo na vse bolj neroden in smešen način prikriti, da ni problem v tem, ali bo stolp, temveč je problem v tem, česa vse ne bo.

Ne bo novih šol in ne bo novih palm, popokan beton bodo le za silo zakrpali, ne bo centralne čistilne naprave in odlagališča odpadkov v Novi Gorici, še dolgo ne bo nove plošče v z radonom prežarčeni šoli v Črnem Vrhu in nove kabinske žičnice na vrh Kanina. Pokojnine ne bodo višje in plače se bodo še skrčile, zmanjšala se bo košarica pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

Ne bo nove politične elite in ne bo mladih, neobremenjenih ekonomistov, ki bi prišli delat red v zavožene banke. Ne bo eksplozije tujih investicij v visoko tehnologijo, ne bo množice delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Po praznih gradbenih jamah širom po Sloveniji bodo še dolgo plavali labodi.

Tudi če se danes vsi na vso moč lotimo pospravljanja packarije neodgovornih politično-gospodarskih spreg, bo še nekaj let smrdelo. Pogled z županovega stolpa, če bi ga kdaj res zgradili, bi bil zato klavrn. Popovič bo seveda na svojem portalu hitel razlagati, da je za to kriva predsednica vlade ali kakšna novinarka. In smo spet pri šovbiznisu.