Stopalo v morje

Če si predstavljamo zemljevid Primorske kot obris zrele, obilne dame z glavo zgoraj v Trenti, s prsmi v Breginjskem kotu in Idriji, z zaobljenim trebuhom v Brdih in zadnjico pri Pivki, potem je Istra njeno desno stopalo. A najpomembneje je, da dama moči stopalo v morje. Morje ji daje posebno energijo, šarm, značaj in nenazadnje tudi ime.

Na morje pravzaprav vleče celotno državo, tudi njen vrh. Kapo dol tistim, ki so pred 20 leti spisali resolucijo o pomorski usmeritvi naše države; na enem samem listu papirja - niti črke ni preveč ne premalo - so uspeli strniti bistvo sicer razvejane pomorske dejavnost.

Kaj vse je pomorstvo! So spomini ladjedelniškega mojstra Filipasa v portoroškem skladišču soli, so veslači, ki v najhujši burji trenirajo vzdolž koprske promenade, je ogromna roka luškega žerjava, ki dvigne točno določen kontejner s palube MSC Balzaca, je čisto nova Nova Gorica, ki v kitajski ladjedelnici prvič zdrsne v morje, je Neptunov krst dijakov prvošolcev > pomorske šole, je prdajoča pasara, ki se polna ribonov v mirnem večeru vrača v Izolo ...

A pomorstvo so tudi brezpravni delavci, ki za par evrov na uro delajo v pristanišču več izmen zapored brez počitka, je premogov prah, ki se ob močni tramontani dvigne tam okoli, so smešnice na smrt skreganih jadralskih funkcionarjev, sta brodolomca ribič Fičur in njegov pes Zak, ko ju zbije turški trajekt, je šviganje idiotov z vodnimi skuterji med kopalci, so sosednji načrti o uplinjevalniku in je tudi risanje mejnih črt v Piranskem zalivu ... Vse to (in še veliko, veliko več!) je pomorstvo. Romantično je in lepo, a tudi kruto in trdo.

Zaradi vsega tega se zlepa ne moremo strinjati s trditvami, da Slovenija pa kar ne bo več pomorska država, če s sosedi podpiše ali če se uveljavi ravno ta arbitražni sporazum. Tisti, ki sebe in druge obremenjujejo s takimi skrbmi, naj desno ali levo stopalo raje večkrat pomočijo v morje. Pomirja. In povezuje z vsem svetom.