Stranka naivnih

Slovenija se je znašla pred nečim. Nečim strašnim, svari premier, ki ga je včeraj zapustila prva koalicijska partnerica. Pred nečim boljšim, pa pravijo tisti, ki so prvi odšli. Kajti najslabše bi bilo, če se po objavi poročila KPK ne bi zgodilo nič.

Za zdaj je nesporno predvsem to, da je se Slovenija znašla pred nečim negotovim, kar se ji lahko obrne v prid ali škodo; odvisno od tega, kaj bo naredila politika. A žal kaže, da bodo stranke izhod iskale v smeri večanja lastne koristi in da zato ne bo nastalo toliko dobrega, kot bi lahko. O moralnem izplenu govorimo; utrditvi vere v pravno državo, v kateri ni prostora za sume o korupciji najvišjih političnih organov.

Namesto utrjevanja vere v te ideale utegnemo dobiti novo bitko za oblast. Na predčasne volitve se lahko mirno poda le SD, takoj za njo pa še SDS, ki ima kljub vsemu zvesto volilno bazo. Vse ostale stranke so ta hip podvržene preračunavanju. NSi bi v primeru predčasnih volitev morda izpadla iz parlamenta, SLS se je s predsednikom Žerjavom precej okrepila, a Žerjav nepreklicno zapušča stranko in vprašanje je, kaj bi na predčasnih volitvah iztržilo novo vodstvo. Obenem pa volilci SLS ne bi odpustili, če bi šla v koalicijo s PS.

DL po lanskem prihodu na sceno in nekaterih kontroverznih potezah svojega predsednika še ne more oceniti lojalnosti svoje volilne baze, PS, ki je nastala zgolj zaradi osebnosti Zorana Jankovića, pa je le še senca zgodbe o uspehu. Predčasne volitve bi jo potolkle, zato ne gre izključiti njene pripravljenosti za oblikovanje nove koalicije. Edini, ki mu nastale razmere ustrezajo, je Karl Erjavec. Sodelovanje Desusa v Janševi koaliciji je bilo nenaravno stanje, zato Erjavcu pogledovanje proti levi lahko le koristi; tako za morebitno novo izvolitev za predsednika Desusa kot za predčasne volitve.

Ob tehtanju vseh teh interesov se zdijo želje po moralnem očiščenju slovenske politike le pravljica za naivne. Morda je skrajni čas, da ti ustanovijo svojo stranko.