Strankokracija pred demokracijo

Vsak polnoletni državljan ima pravico voliti in biti izvoljen, volilci pa imajo odločilen vpliv pri dodelitvi mandatov poslancem, pravi slovenska ustava. Realnost tega ne potrjuje. Kdor želi kandidirati, mora ustanoviti politično stranko ali pa se priključiti kateri od obstoječih, volilci pa volijo za listo kandidatov, ki jo določi stranka. Glas gre v prvi vrsti politični stranki, ki na podlagi preteklih izkušenj in predvidevanj, v katerih okrajih ji je volilno telo naklonjeno, zelo vpliva na to, kdo bo izvoljen.

Tudi to je eden od razlogov, zakaj se volilci ne udeležujejo volitev. Volilna udeležba pri nas konstantno pada že od osamosvojitve naprej. Leta 1992 se je na volišča odpravilo dobrih 86 odstotkov volilnih upravičencev, leta 2000 70 odstotkov, leta 2018 pa le še dobrih 51 odstotkov.

Predpogoj za kakršno koli resnejšo spremembo volilnega sistema je, da se z njo strinja najmanj 60 poslancev - poslancev, ki jim je izvolitev omogočil prav sistem, s katerim je toliko nezadovoljstva.

Po volitvah pride drugi del težav, ki poglabljajo nezaupanje volilcev. Proporcionalni volilni sistem s štiriodstotnim volilnim pragom omogoča, da se v državni zbor uvrsti veliko strank. Zaradi te razdrobljenosti je sestavljanje koalicij težavno, vlade so nestabilne, odločilno vlogo pri tem, ali se bodo obdržale na položaju, pa pogosto igrajo najmanjše poslanske skupine, ki so komaj dosegle volilni prag.

Znanstveniki (pravniki, sociologi in politologi) se intenzivno ukvarjajo s tem, kako izboljšati volilni sistem, da bo v očeh državljanov bolj zaupanja vreden, da bo spodbujal k udeležbi na volitvah, bo bolj pregleden in hkrati takšen, da se bo skozenj namesto strankokracije, ki je postala vseobsegajoča, uveljavljala demokracija.

Možnosti je veliko, od zvišanja praga za vstop v parlament do kombiniranega volilnega sistema, ki bi združil prednosti proporcionalnega in večinskega sistema. Stroka, ki deluje pod okriljem gibanja za družbeno prenovo Sinteza, je pred časom predstavila svoj predlog novega zakona o volitvah v državni zbor. Ta predlog bi med drugim dal možnost kandidiranja državljanom mimo strank ob podpori državljanov, uvedel bi absolutni prednostni glas, tako da bi volivci izbirali osebe na volilnih listah in ne le strank, zaostril bi odgovornost poslancev vključno z možnostjo odpoklica in jim prepovedal prehajanje med strankami.

A predpogoj za kakršno koli resnejšo spremembo volilnega sistema je, da se z njo strinja najmanj 60 poslancev - poslancev, ki jim je izvolitev omogočil prav sistem, s katerim je toliko nezadovoljstva. Na spremembe torej ne gre resno računati.