Strunjanski Maldivi

Piranska občina zares postaja raj za gradbišča. Še eno bo, sodeč po razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Terme Krka Strunjan, v prihodnje krasilo Strunjan. A v nasprotju s poslovno-trgovskim centrom (tako imenovanim portoroškim Kolosom), ki naj bi zrasel na parkirišču Kaštel v Portorožu, in trgovskim centrom (pogovorno “Špar”), ki ga pospešeno že gradijo ob portoroških teniških igriščih, to gradbišče ne bo na urbanem območju, temveč v srcu zaščitenega Krajinskega parka Strunjan.

Družba Terme Krka, ki je naročila izdelavo prostorskega načrta, je namreč v koraku s časom. Zaželela si je butičnega turizma. Vodilni v družbi so nedvomno prepričani, da se tipični bolnik z osteoporozo in nekoliko debelejšo denarnico ne želi več rehabilitirati v velikem betonskem socialističnem hotelu, ampak v finih bungalovih pod borovci, nekako tako kot na Maldivih. Gradnjo tovrstnih objektov, s pripadajočo garažo, bazeni in drugo infrastrukturo, jim bo omogočil OPPN. Z njihovo vizijo turizma je na prvi pogled vse lepo in prav, do nje so gotovo upravičeni, kakor so tudi sami poudarili. A sklepati je, kot da snovalci omenjenih razvojnih načrtov in sodelujoči upravljalci javnega prostora na prvem mestu postavljajo predvsem lastne interese.

Krajanom so v večini primerov manjša gradbena dela, prizidki in podobno prepovedani, medtem ko lahko veliki počnejo, kar si zamislijo.

Vprašanje je, ali so res premislili o tem, kaj tovrstni posegi prinašajo okolju, ali pa jim je preprosto vseeno. V Termah napovedujejo, da bodo gradili v več fazah, zato je pričakovati, da bo v Krajinskem parku več let gradbišče, to pa pomeni tudi škodo na okoliški infrastrukturi. Po nedavno obnovljeni cesti bodo vozili tovornjaki. Gotovo bodo nove nastanitve še dodatno obremenile vodovodno in kanalizacijsko omrežje. V poletnih mesecih primanjkuje pitne vode, tam pa bodo le streljaj od plaže gradili tri nove bazene. Že zdaj se tamkajšnji kolektor fekalnega kanala poseda, nihče pa ne ve z gotovostjo povedati, kaj se bo zgodilo, ko se bo na kanalizacijsko omrežje priključilo še dodatnih 60 vil in apartmajev.

Še bolje, da ne začnemo razpravljati o vplivu na promet. Krajinski park v poletnih mesecih že zdaj poka po šivih - dokaz, da je prometna strategija povsem zgrešena in ad hoc, je “začasno” parkirišče, ki so ga med epidemijo kovida postavili na zasebnem zemljišču sredi zelenice v Krajinskem parku, le meter ali dva od občutljivega ekosistema solin. Parkirnino še danes zaračunava Okolje Piran.

A nemara še najbolj bode v oči dvojna morala, na katero opozarjajo krajani. Njim so v večini primerov manjša gradbena dela, prizidki in podobno prepovedani, medtem ko lahko veliki počnejo, kar si zamislijo. In to s tihim odobravanjem naravovarstvenih organizacij in zavodov. No, le kdo pa ne bi imel Maldivov na domačem pragu?!