Študija po želji

Isto zaplato zemlje pri Sečovljah so strokovnjaki ljubljanske fakultete označili za kakovostno in primerno za kmetovanje, njihovi zagrebški kolegi pa ugotavljajo, da je za kaj takega povsem neprimerna. Obe študiji je plačal isti naročnik, ki bi v Sečovljah rad uredil igrišče za golf.

S tem je pravzaprav pokazal, da raziskavam, ki odločajo o gradnji velikih projektov, sploh ne moramo zaupati. Oziroma da so odvisne od tega, kdo jih opravlja. Naj sploh še verjamemo strokovnjakom, ki presojajo, ali bo odlagališče odpadkov škodilo okolju, ali bodo zaradi nove avtoceste izumrle ogrožene žuželke in ali bodo vetrnice sklatile z neba mimoleteče ptice, če se ne morejo strinjati niti o tem, ali lahko na nekaj hektarjih zemlje zraste kaj užitnega ali ne? Če bi pred desetimi leti, ko so se začele razprtije okoli igrišča za golf v Sečovljah, tam poskusno posadili nekaj njiv krompirja, bi bilo že zdavnaj vse jasno. V vsem tem času bi lahko celo poskusili posaditi več kultur in kolobariti, da bi se res prepričali, ali kaj raste ali ne.

Tako pa rastejo le kupi papirja in stroški za njihovo pisanje, v postopkih pa se je odprlo in zaprlo že več lukenj, kot bi jih imelo načrtovano golfišče.

Ministrstvo mu je pred štirimi leti že dalo zeleno luč (s pogojem, da morajo “izgubljena” kmetijska zemljišča nadomestiti), a si je potem premislilo. Še en dokaz, da nobena odločitev ni dovolj trdna, da je ne bi bilo mogoče spremeniti. Morda so se golfisti iz tega naučili, da se splača vztrajati - na ključnem položaju se bo prej ali slej znašel nekdo, ki bo golfu dal prednost pred kmetijstvom.

V kolobocijah podpore in nasprotovanja zmagujejo tisti, ki dlje vztrajajo. Tako bo, dokler ne bo jasne prostorske politike, dokler evidence ne bodo jasno opredelile kakovosti zemljišč, dokler bodo na njivah nekaznovano stale vile z bazeni, dokler bodo občine popravljale ureditvene pogoje izpred 30 let, namesto da bi začrtale nove za prihodnjih 30 let.