Suša bistrí pomen vode

Suša vsak dan bolj zarezuje v naš vsakdan. Pri kmetih, energetikih in uporabnikih lokalnih vodnih virov neposredno, ostali pridemo na vrsto z zakasnitvijo. A zagotovo.

Lokalni vodni viri so marsikje že presahnili, tudi nekateri večji, kot je rižanski, ne zagotavljajo več dovolj vode za svoje uporabnike, zato jo morajo dokupovati drugod.

Hidroelektrarne po vsej Sloveniji bijejo plat zvona. Novembra in decembra so zaradi nizkega vodostaja rek proizvedle le pol toliko elektrike kot v istih mesecih leto prej, januarja in februarja pa 40 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. In ker v hribih letos ni bilo dosti snega, se bo stanje še slabšalo.

Še usodnejša je letošnja suša za kmetijstvo. Za zdaj uničuje pridelke zlasti v Istri, z zamikom pa se bodo njeni pogubni učinki poznali tudi drugod.

In vse to bomo z zamikom občutili vsi: z višjimi cenami elektrike in hrane.

Prav povezava vode in prehranske varnosti je tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva vode, ki ga obeležujemo danes. Ker večina ljudi ne skrbi več za pridelavo lastne hrane, se tudi pomena te povezave ne zaveda več. Kar pa seveda ne pomeni, da ta povezava slabi. Prav nasprotno: s podnebnimi spremembami, ki povzročajo suše, poplave in druge ekstreme, z vse večjim deležem onesnažene vode in čedalje večjo porabo vode, ki je posledica večjega števila prebivalstva, pa tudi večje porabe vode na enega človeka, se škarje med vodo, ki je na razpolago, in tisto, ki jo potrebujemo, vse bolj razpirajo.

Kaj lahko storimo? Rešitve so jasne: zmanjšati ali - najbolje - kar odpraviti onesnaževanje pitne vode, povečati rabo reciklirane vode (v industriji, kmetijstvu in gospodinjstvih), zmanjšati izgube vode v vodovodnih sistemih, potratnost pri rabi vode, odmetavanje hrane v smeti, s katero odvržemo tudi veliko vode, zmanjšati delež živalske hrane, katere pridelava terja več vode kot rastlinska ...

Skratka, poleg ogljičnega moramo zmanjšati tudi vodni odtis.