Svet brez politike

Moti se, kdor misli, da je državni svet strankarsko neodvisni glas ljudstva. Da se za svetniška mesta bijejo politične bitke, kaže bistriški primer, ko naj bi Bistričani pomagali postojnskemu županu pri vnovični izvolitvi.

Naj bi, pravimo. Možno je, da za zapletom z imenovanjem kandidata in elektorjev ni bilo zlonamernosti, a tudi sklicevanje na banalne ovire, ki so zapletle kandidacijske postopke, nikogar ne opravičuje. To, da bistriško občino vodijo tako nesposobni ljudje, da niti formalnih postopkov ne zmorejo pošteno izpeljati, ni posebej častno. Mar ne?

Tudi če bi Bistričani zmogli brez zapletov imenovati svoje predstavnike, bi se potrdila političnost volitev. Kras in Bistrica naj bi namreč usklajeno podprla enega od dveh levih kandidatov, da bi potolkli Verbiča, ki naj bi bil blizu SDS.

Navkljub zagotovilom svetnikov, da politične stranke ne vplivajo nanje, je državni svet narejen tako, da to možnost dopušča. To je pomembno zlasti pri vlaganju zahtev za referendum, pri sprožanju ustavnih presoj in pri glasovanju o vetu na zakone, sprejete v DZ.

Čeprav naj bi imel državni svet malo vpliva - tako malo, da so si DL, SDS, Desus in NSi v tem mandatu že neuspešno prizadevale za njegovo ukinitev - je to institucija, ki od časa do časa koristi zdaj tej zdaj oni politični stranki. To je institucija, ki včasih koristi potrebam svojih članov; na primer takrat, ko je treba izglasovati veto na zakon o ustanovitvi občine Ankaran. Poleg tega je to institucija, ki se s srečno roko ne more hvaliti niti pri izbiri svetnikov: po novem bo svetnik razvpiti mariborski župan Franc Kangler, za nekatere je sporno članstvo koprskega župana Borisa Popoviča, pa morda še koga, da o Dušanu Črnigoju, ki je v iztekajočem se mandatu predstavljal interese delodajalcev, ne trošimo besed.

Že res, da državnega sveta ne gre kar ukiniti, saj državni zbor vendarle potrebuje nadzornika, a vprašanje je, če v svetu, kakršen je zdaj, takšnega nadzornika tudi v resnici ima.