Svet je žoga

Nogomet je zrcalo družbe. Zlasti italijanske. Naši zahodni sosedje imajo radi drame oziroma spektakle z vsemi (medijskimi) začimbami. So kuharski mojstri značilnih specialitet. Ene so bolj po okusu javnosti, druge manj. S svojo podobo pa gotovo pritegnejo pozornost. To je značilnost vseh por italijanske družbe, od politike do nogometa, ki imata precej skupnih imenovalcev. Eden je denar. Drugi je status in moč, ki iz tega izvira. Zaželeno je oboje. V Italiji gresta pogosto z roko v roki. Množice vidijo v nogometnem svetu medijski blišč, zabavo, užitek. Ne pa tudi stranpoti. Vrnitev v realno življenje brez soja žarometov, tekmovalne napetosti in družabnih dogodkov je neredko precej zapletena, če ne celo travmatična. V novem položaju iščejo posamezniki ustrezne nadomestke, ki pa so zgolj slaba kopija izvirnika.

Tudi (bivši) nogometaši so le ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi. Sodobna družba s pripadajočimi vrednotami, v kateri uspevajo (medijsko) glasni, najbolj drzni in pretenciozni posamezniki, ponuja ustrezno podlago za potešitev raznovrstnih želja. Športne stave, ki so bile prej bolj ali manj domena anglosaksonskega sveta, so po zaslugi sodobne tehnologije v novem tisočletju postale globalni posel. Stavi se na vse: zmago, poraz, razliko, število golov in še na kopico ostalih (nepomembnih) podrobnosti. Če je televizija poskrbela za športno evolucijo, lahko stave sprožijo revolucijo.

Stavnice pomenijo športu bogat vir (sponzorskih) dohodkov, a prinašajo tudi škodljive stranske učinke, ki se lahko razširijo v neozdravljivo bolezen in zamajejo temelje športa kot družbene vrednote. Šport utegne izgubiti kredibilnost milijonov privržencev po vsem svetu. Italija že občuti načeto zaupanje z manjšim obiskom na stadionih in gospodarsko škodo, ki jo povzroča nameščanje rezultatov. Priljubljeni “Totocalcio” oziroma športna napoved je (bil) nedolžna igračka za otroke v primerjavi s športnimi stavami, kjer obstaja precej večja verjetnost zlorab. Zlasti na nižjih ravneh tekmovanja, ki ob nepopolnem nadzoru niso v soju žarometov. Mafijske združbe po svetu so že zavohale priložnost za hitro obračanje (umazanega) denarja. Šport je zaželen posrednik.

Prvovrstni dvoboji naj bi bili vsaj v izhodišču imuni na malverzacije, zato pa naj bi bili toliko bolj izpostavljeni drugorazredni dogodki, ki so bolj privlačni za potencialne mešetarje. Razmere za tovrstne vplive so tudi na osiromašeni slovenski sceni sila ugodne. Večina nogometašev bolj ali manj životari z danim dohodkom. Pa še ta ostane neredko le mrtva črka na papirju. Žal so stave, povezane z nameščanjem izidov, le eden od potencialnih problemov slovenskega nogometa. Tako kot je nogomet le eden v vrsti problemov slovenske družbe.