Sveti in nasveti (ne)bodijihtreba

Predsednik vlade Robert Golob se je doslej obdal s štirimi posvetovalnimi strateškimi sveti. V strateškem svetu za zdravstvo, se že sprašujejo, ali so nemara nebodigatreba. Glavni reformni zakon na področju zdravstva, novela zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki namesto dopolnilnega zavarovanja uvaja obvezni zdravstveni prispevek, je bila namreč “čez noč” vložena v proceduro brez vednosti sveta, pa čeprav ta pripravlja predloge za zdravstveno reformo. Njegov član, dr. Dorijan Marušič je odkrito priznal, da so “frapirani nad preproščino ukrepanja”. Njegov vodja dr. Erik Brecelj pa kritično pripomnil, da minister Danijel Bešič Loredan za zdaj predlogov strateškega sveta ne upošteva, da se vse premika prepočasi in da so zato že opravili razpravo o smiselnosti svojega obstoja.

Pri preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja gre sicer za popularen, če hočete populističen ukrep reševanja priljubljenosti Svobode, ki pa ne rešuje osnovnega problema, na kar je že opozorilo več ekonomistov, saj je precej nejasno, za koliko bo povečal luknjo v zdravstveni blagajni in predvsem, za koliko se bo posledično povečala luknja v proračunu. Odgovora, kje bi lahko poiskali dodatne vire oziroma kje so možnosti prihrankov, še ni.

Strateški svet za prehrano povsem po nepotrebnem polemizira s strokovnim kolegijem za pediatrijo, torej vrhom stroke na tem področju, in mu soli pamet.

In tu posredno pridemo do strateškega sveta za makroekonomska vprašanja, o katerem doslej v javnosti še ni bilo slišati kaj dosti. Glede na precejšnjo resigniranost in podrejenost finančnega ministra bi bilo dobro, da vsaj njihovi predlogi za vzdržnost javnih financ ne bi bili slišani kot nebodijihtreba. Kako najti denar za obljubljeno reformo plač v javnem sektorju, dolgotrajno oskrbo, pokojninsko reformo …, ob hkratnem upoštevanju finančnih okvirov, pri čemer je napovedana zaostritev fiskalnih pravil, je še popolna neznanka.

Na drugi strani pa je za razburjenje že poskrbel strateški svet za prehrano, o potrebnosti katerega pa se dejansko že sprašujemo. Njegova sestava je bila deležna ostrih kritik, kar polovica članstva naj bi bila privržena veganstvu. Ki bi ga zdaj radi promovirali tudi v šolah v obliki dodatnega, rastlinskega menija. Ne le, da je predlog praktično neizvedljiv že zaradi kadrovskih in logističnih omejitev, kaže predvsem na to, da se strateški svet, pa tudi če morda dobronamerno, problemov loteva na napačnem koncu in da povsem po nepotrebnem polemizira s strokovnim kolegijem za pediatrijo, torej vrhom stroke na tem področju, in mu soli pamet. Zagotovo je pri prehrani šolarjev še veliko možnosti za izboljšave, toda na žalost, kaže praksa, bolj zdravi obroki pomenijo tudi več zavržene hrane. Tega pa še en, rastlinski obrok ne bi rešil, kvečjemu obratno.

Več sreče s pripravo pametnih in strokovnih usmeritev zato želimo strateškemu svetu za preprečevanje sovražnega govora. Obljublja jih do parlamentarnih počitnic.