Svetlika se in iskri

Glasbena skupina, imenovana Srečen dan, se je lepo podala poletnemu dnevu delavcev Hidrie, pravzaprav ljudi dobre volje, ki so bili nanj povabljeni. Čeprav je korporacija dodobra vitkejša v primerjavi s prejšnjimi leti in so v ogromnem šotoru zijali prazni sedeži, sta jih lepo zapolnila smeh in veselje. Pevcu Srečnega dne Igorju Malalanu se je utrnila misel, da bi se korporaciji podal slogan: Svetlika se! Ali je imel v mislih praznično svetlikanje, delovno iskrenje ali priimek njenega botra in pretežnega lastnika, ni pomembno ...

Bilo je svetlo. Mi pa moramo priznati temne misli, ki so se mesece, med katerimi ni bilo podpisa pod sporazum o prestrukturiranju Hidriinih dolgov, podile po glavi. So dolgovi previsoki in so bili apetiti družbe, vsem njenim tehnološkim krikom za bolj zeleno prihodnost navkljub, preveliki? So lastniki zavozili? So prej radodarne banke obupale? Okolje - zlasti idrijska soseska - jih je podžigalo in sosednja korporacija jih je začinila s ponudbo za odkup le najvitalnejših delov Hidrie za evro ...

Konec junija je dal sporazum in nova ugibanja. Kaj pomeni polletna zamuda? So posli s svetovnimi avtomobilskimi giganti, s katerimi je Hidria jemala sapo, trdni?

So! Sreče, ki je na njenem dnevu vela med delavci, ni mogoče zaigrati. Inovativni sporazum obeta, so pripovedovali in nas pobarali, zakaj se preprosto ne veselimo z njimi. Zakaj se ne veselimo z vsemi, ki jim gre v Idriji ali kjerkoli dobro? In enkrat za vselej opravimo s črnimi mislimi?

Imajo prav! Po krizi sami najbolje vedo, da ni vse zlato, kar se svetlika, da so grešili in se trdo učili, da imajo sedaj v rokah močna prodajna železa. Verjamejo, da je sporazum prvi korak v znova rastočo Hidrio, za katero bo treba garati in brusiti sive celice za nova inovativna iskrenja. Na to so pripravljeni. Sami, kot so dejali, ali, še bolje, v sodelovanju ... Dokler pa to, vsaj v soseski, ne gre, naj bo vsaj razsvetljenosti dovolj za vse.