Švicarski sir

Nad evropskimi volitvami, ki so pred vrati, visi težka senca švicarskega referenduma, ki zapira vrata tujcem. Spomnimo, pred kratkim so se Švicarji izrekli za omejitev priseljevanja iz držav Evropske unije. Odločitev je toliko bolj težka , ker je sprožila podobne referendumske skušnjave v drugih evropskih državah kjer so priseljenci, tudi za volitve v Evropski parlament, glavna tema. Zadnje čase nam z nacionalnimi volitvami ne gre najbolje, otepamo se jih. Kot da bi se jih bali: zaradi krize politike, zaradi strahu pred nizko udeležbo, zaradi volilnih sistemov, ki obračajo vedno iste obraze. Vlade ne menjajo več volivci, temveč ankete ali, tako kot v Italiji, predsedniška palača. Tudi zato je volilna kampanja za evropski parlament, ki že buri duhove, pomembna. Prihajajoče volitve bodo na nek način testne. Izid bo pokazal kako zgleda krvna slika nacionalnih politik , ki so zadnje čase močno načete. Ne samo to. Dojeli bomo, kakšno percepcijo imamo evropski državljani do Evropske unije, tega konglomerata različnosti, ki ga, poleg krize, združuje vsesplošna indiferentnost. V zadnjih štiriindvajset letih, v kar sedmih volilnih izidih, je evroskepticizem edino, kar je prepričljivo združilo evropske državljane. Skepsa, ki se je izrazila v vedno nižji udeležbi volilnih upravičencev. Najnižja v letu 2009, v polni gospodarski krizi, ko se je udeležba zaustavila na 43 odstotkih upravičencev in samo zaskrbljujočih 29 odstotkih mladih volivcev. Vedno več jih je prepričanih, da je Evropa daleč od srca njenih državljanov.