Take imamo

To, da Borut Pahor ni slavil že v prvem krogu današnjih volitev, je le delno presenečenje, saj je bolj napadalna taktika večine tekmecev v zadnjih dveh tednih pokazala, da je aktualni predsednik ranljiv, na površje pa so priplavale tudi njegove napake in slabe odločitve. Glede na javnomnenjske ankete in napovedi tudi preboj Marjana Šarca ni senzacionalen, glede na to, da je bil pred pol leta zgolj eden od 200 slovenskih županov oziroma obraz enega od nekdanjih humorističnih likov, pa je prav njegov uspeh glavna značilnost prvega kroga šestih predsedniških volitev v samostojni Sloveniji. To mu je uspelo brez široke strankarske strukture.

Četrtina glasov za Marjana Šarca je zgolj druga plat kovanca slabe volilne udeležbe, ki je bila bistveno nižja od polovice. Še državljani, ki so prišli na volišča, so podprli prav tistega, ki je dajal vtis, da je najmanj povezan s politiko in strankami. Največja poraženka pa je vladajoča SMC, ki ji je ob rezultatu Maje Makovec Brenčič najbrž žal, da se je sploh odločila za nastop s samostojno kandidatko. Med drugimi kandidati velja omeniti zmago Romane Tomc nad Ljudmilo Novak, ki pa je vseeno izboljšala rezultat, ki jo je dosegla njena stranka na zadnjih volitvah. Če bi desna sredina nastopila bolj enotno, bi se njen kandidat zdaj najbrž pripravljal za drugi krog. Ostala četverica kandidatov je igrala le epizodne vloge.

Ker je Pahor zbral dvakrat več volilcev od Šarca, je še vedno favorit, a ne s takšnim naskokom, kot je bil favorit pred prvim krogom. Čeprav se zdi, da je predsedniška vloga Pahorju skoraj pisana na kožo: mešanica glamurja, spravnosti, ljudskosti, diplomacije, malo odgovornosti, je tudi Šarec pokazal dobre retorične sposobnosti ter se je znal spustiti s piedestala visoke, odtujene politike na raven preprostega človeka. Predvsem pa je prav Šarec od vseh kandidatov še najbolj podoben Pahorju, volilci pa naj bi raje volili unikat kot duplikat. Ja, take pač imamo, take si zaslužimo.