Tanker je že vplul v Jernejev kanal

Eno leto je piranska občina čakala na soglasje Agencije RS za okolje, da lahko vloži gradbeno dovoljenje in se končno dokoplje do evropskega denarja, s katerim bo uredila zanemarjeno in nikomur všečno staro ribiško pristanišče na Seči. Eno leto je zbirala soglasja strokovnjakov ter obenem iskala dogovor s posamezniki, združenimi v Civilno iniciativo Seča in doslej glavnimi nasprotniki projekta.

Drži, sedanja oblast z županom Đeniom Zadkovićem je podedovala zgodbo zanemarjene Seče in tudi priložnost črpanja evropskega denarja za ribištvo, s katerim so istrske občine v minulih letih že obnovile svoja stara, dotrajana ribiška pristanišča in ribičem, kar jih je še ostalo, vrnile upanje in tudi občutek samospoštovanja. Drži pa tudi, da je Zadković podedoval upor zoper projekt obnove ribiškega pristanišča. Prejšnja občinska oblast ga ni dovolj podrobno in prepričljivo predstavila prebivalcem Seče, zaradi česar je navzven delovala arogantno, v zameno pa dobila istrsko trmo in željo po maščevanju. No, rušenju, a ne starega pomola, ki se pogreza, temveč rušenju samega projekta. Odpravljanja teh komunikacijskih napak se je občina lotila lani, in četudi je s posamezniki skozi pogovore, podobne že mediaciji, našla stične točke, jih malenkosti, domala dlakocepljenje, še zmeraj razdvajajo.

Nekaterim je kavbojsko stanje, ki vlada na Seči, pravzaprav v interesu in bi radi, da se nikoli ne neha.

Lahko rečemo, da lokalno skupnost od cilja, torej urejene Seče, ločijo posamezni interesi. Nekaterim je kavbojsko stanje, ki vlada na Seči, pravzaprav v interesu in bi radi, da se nikoli ne neha. Ker opravljajo dejavnosti, ki niso povsem legalne. Ker fantazirajo o eko turizmu, onemogočajo pa delo školjkarjem. Ker iz karakternega užitka širijo zgodbice o tankerjih in potniških ladjah, ki da bodo poslej plule v Jernejevem kanalu in, seveda, za malico pojedle ne le vse ribe, temveč tudi naše otroke.

Doslej je država zaradi nerazumnih nasprotovanj nekaj posameznikov že izgubila 1,8 milijona evrov evropskega denarja, namenjenega ribiškemu pristanišču Seča, saj ga ni mogla izkoristiti. Mogoče se komu zdi smešno, vendar je tako: v hranilnik smo dobili denar, nismo ga znali porabiti, zatorej nam ga bodo vzeli iz hranilnika in dali komu drugemu. S svojim odnosom nakazujemo, da novega ribiškega pristanišča na Seči ne potrebujemo. Pa ga in tudi to je treba povedati na glas.