Tektonske spremembe

Najbrž v Sloveniji ni nikogar, ki bi bil zadovoljen s sedanjim zdravstvenim sistemom in z delovanjem, učinkovitostjo ter odzivnostjo zdravstva. Vsi vedo, da so spremembe nujne.

Zato zdravstvena reforma ni nikakršno naključje. Lotil se je je sicer že bivši zdravstveni minister Miklavčič, pa mu je, kljub želji zasnovati kaj kakovostnejšega, na koncu med poslanci menda pritrjeval le eden.

V to kislo in ne prav sočno jabolko je že takoj po sprejemu funkcije zagrizel tudi minister Dorjan Marušič. Ob včerajšnji predstavitvi tez reforme je priznal, da nad predlogi najbrž nihče ne bo prav vzhičen, a se bo sedanji sistem, če bo še dolgo v veljavi, sesul sam vase, z njim pa vse javno zdravstvo. Na škodo bolnikov, seveda.

Razprava bo zagotovo pestra, najbrž tudi burna. Mnogi bodo skušali pristaviti svoje lončke, zagovarjati lastne interese in že pridobljene ugodnosti. Minister pa se nadeja tudi otipljivih in utemeljenih predlogov, ki bi jih vgradili v predlog sprememb in v zakonodajo. Upa, da bosta strokovna in laična javnost trezno predlagali, kaj ukreniti, da se zdravstvo ne sesuje, saj sistemu že utripa rdeča luč.

Drugo vprašanje pa je, kaj si kdo želi. Razmišljanja so tesno povezana s tem, ali gre za zdravstvenega delavca ali za preprostega državljana. Pri obojih je bistveno tudi to, kaj in kje kdo dela, koliko zasluži, kaj si lahko ali česa si ne zmore privoščiti.

Takšne razslojenosti in razlik se minister dobro zaveda. Ker je zdravnik, dobro pozna zdravstveni sistem tudi od znotraj. Kot državni sekretar in zatem svetovalec generalnega direktorja zdravstvene zavarovalnice pa je do potankosti spoznal tudi sistem financiranja, hkrati z vsemi neracionalnimi odločitvami in plačili, ki ta sistem nažirajo.

Glede na ponujeni predlog sprememb, ki predvideva, denimo, tudi združevanje ustanov in dela, gre za malone tektonske spremembe. Ali jih bo zdravstvo in ljudstvo sposobno prežvečiti in sprejeti, bo kmalu jasno.