Telenovela

S tem, kar se je včeraj zgodilo v državnem zboru, ni popolnoma nič narobe. Je legitimno, je znotraj pravil igre. Povedano po nogometno: ne zmaguje vedno ekipa, ki ima na igrišču vseh enajst igralcev, včasih več golov zabije tista z desetimi ali celo manj. Govorjenje o izigravanju volje volilcev je morda razumljivo iz ust razočaranih pristašev neuspešnega kandidata, je pa pretirano in malo skregano z logiko funkcioniranja parlamentarne demokracije.

Je že res, da je bil Zoran Janković relativni zmagovalec decembrskih volitev, vendar je res tudi, da ostalih strank nič ni zavezovalo k temu, da ga podprejo. To lekcijo je Zoran Janković včeraj prejel na način, ki je bil najbrž še malo bolj boleč od odstavitve s čela Mercatorja. Tisto je bil poraz gospodarstvenika na terenu politike, včeraj smo gledali poraz politika v politiki. A kot so bila na mestu svarila, da relativna zmaga še ne pomeni mandatarstva, velja zdaj opozorilo, da igra še ni končana. Da ima proti sebi prebrisane parlamentarne mojstre, je Janković včeraj spoznal drugič. Ni hudič, da včerajšnje lekcije ne bo vzel bolj resno, kot je vzel tako imenovano “črno sredo” v parlamentu. Tokratna lekcija je toliko bolj resna, ker Janković ni prejel niti obljubljenih glasov iz lastnega tabora.

Če zadnjih nekaj mesecev kje ni dolgčas, potem ni dolgčas v slovenski politiki. Poroke iz koristoljubja, prebegi iz še tople postelje dosedanjega ljubimca v objem novega, prelomljene zaroke, pobegi izpred oltarja, ošabne neveste, ki jih snubijo neuslišani snubci, ah, vse skupaj je ena sama telenovela. S pomembno razliko: telenovele, ki vam jih komercialne televizije predvajajo velik del dneva, se končajo najkasneje zgodaj zvečer, tale, ki jo spremljamo že nekaj mesecev, pa je resnična in nas precej stane. Stanejo nas predčasne volitve, stane nas “ler”, v katerem je država že nekaj mesecev, stanejo nas neizpeljane reforme, denar na mednarodnih trgih se za Slovenijo draži... Zato: dogovorite se že, gospe in gospodje!