Tepe nas kriza ...

Kdo, za vraga, je že bil Anton Laščak? Goričan, v prejšnjem stoletju direktor kraljevih palač v Egiptu, eden najbolj priljubljenih arhitektov visoke družbe v Kairu in Aleksandriji, ki je za zasluge dobil celo plemiški naslov beg, po naše baron.

Medtem ko so v Egiptu, obilju kulturne dediščine navkljub, v zadnjih letih obnovili več njegovih stavb in s tem potrdili pomen njegove arhitekture, pod Kostanjevico v Novi Gorici, kjer počivajo zadnji francoski kralji, že leta na obroke umira eksotični park in propada njegova znamenita vila v neoislamskem slogu. Edina v Sloveniji, redek tovrstni dragulj v (srednji) Evropi. Propada tiho, sramotno zapuščena, daleč od oči.

Odgovorni, nazadnje visokošolsko ministrstvo, si jo ves čas podajajo kot vroč kostanj. O, vsi bi radi, da jo nekdo (bogat svetovljanski stric iz Egipta?) obnovi in vanjo umesti privlačne vsebine, po možnosti take, ki bodo plemenitile vsevdilj opevani javni interes. Naj vrže na mizo milijonček, še kaka dva naj vloži v obnovo zidov in opreme, pa jo bo(mo) imel(i). Saj bi mi, a kaj, ko ni cekinov.

Da jo država, pardon, uradniki v Ljubljani, dojemajo le kot pretežko breme za svojo posušeno blagajno, bi mi, uboge pare, z debelim cmokom v grlu še lahko pogoltnili. Da pa v vseh teh letih goriški velmožje niso znali ali hoteli prepoznati njenega pomena in potenciala v arhitekturnem, turističnem, protokolarnem in, pa tvegajmo, prestižnem smislu in seči v blagajno, lahko tudi postopoma, je nerazumljivo. Za take priložnosti se marsikje tepejo, pri nas se jih - otepamo.

Ker je ideja, da bi v vili postavili znanstveno središče, propadla, jo namerava država prodati. In šele če ali ko se bo našel nekdo (premožen zasebnik ali podjetje, kajpak), ki bo vilo z eksotičnim parkom kupil, obnovil in nato, bog ne daj, celo zaprl za javnost, se bodo goriški velmožje zbudili in pravičniško začeli deliti lekcije državi, da je zapravila dragocen kulturni spomenik.

Ja, saj vem, tepe nas kriza. V glavah ...