Terana ne damo

Ni naključje, da je Iztok Mlakar svojega Karleta Špacapana postavil prav na Kras. Junaka, ki je vsaki oblasti brez težav pomagal s pršutom, panceto, mastjo in še celo z zadnjim parom nogavic. “Ma vino pa - vse, kar je prav - si vtaknite v ...” zaključi pogovor s predstavniki oblasti Karleto.

Seveda bi bilo neprimerno potegniti vzporednice med diktatorskimi režimi, ki jih opisuje Mlakar, in Evropsko unijo, pa vendar silovitost, s katero se kraški pridelovalci terana borijo za svoje pravice, spominja na Mlakarjevega junaka.

Jabolko spora je vino. Teran, ki nastane iz grozdja sorte refošk. A le, če ga posadite na majhnem delu sveta, ki se imenuje Kras. S tem se strinja tudi Evropska unija, ki že od leta 2004 ščiti teran s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Zaščita prinaša tudi nadzor in določene zahteve, zaradi katerih ni vsak pridelek iz refoška res teran.

Teran je očitno prepoznavno vino, saj so se vinarji iz hrvaške Istre odločili, da bodo zahtevali zaščito vina, ki ga prav tako imenujejo teran. Pravijo, da je teran sorta grozdja, iz katere pridelujejo vino teran. Zato želijo to vino prodajati pod imenom teran. Odločitev organov Evropske unije je bila jasna. Od vstopa Hrvaške v Evropsko unijo julija lani hrvaški pridelovalci vina z imenom teran ne smejo prodajati niti v domači deželi. Kljub temu se vedno znova najde kak hrvaški pridelovalec, ki ta določila krši.

Kraševci so zato prestrašeni. Iz izkušenj nam- reč vedo, da so Slovenci (pre)večkrat izgubili boj s pravnim redom in birokracijo Evropske unije. Vendar zaščita terana ni ena od teh zgodb. Pravo Evropske unije v tem primeru ščiti slovenski in kraški interes. Na koncu niti nista najpomembnejša ime vina in državni interes, temveč izročilo, ki so ga Kraševcem predali njihovi predniki. “Z dušo in srcem ga pridelujemo,” pove predsednik konzorcija Boris Lisjak. Ni dvoma, za teran so se pripravljeni boriti. Tako kot Karleto Špacapan.