Teroristi so pri nas

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo tudi v Sloveniji naključni znanci iz sosednje ulice prijeli za kalašnikove in se šli teroriste. Zato odkritje, da sta se dva Slovenca, tudi po narodnosti, ne samo po državljanstvu, pridružila teroristični organizaciji Islamska država, niti ni veliko presenečenje. Kajti prav tako je samo vprašanje časa, kdaj se bo iz ene od vojaških misij, med katerimi jih največ poteka prav na Bližnjem vzhodu, v krsti vrnil prvi slovenski vojak. To je cena globalizacije, ki se ji Slovenija, vpeta v politične in migracijske tokove, pač ne more izogniti.

In to ceno podcenjujemo! Od kar je Islamska država, ki sicer po vseh merilih mednarodnega prava ni (vsaj trenutno) država, napovedala sveto vojno civiliziranemu svetu, je naša kakovost življenja padla. Mož z zdravim razumom se ne bo odločil za družinske počitnice v Tuniziji ali za obisk egiptovskih piramid, v evropskih velemestih bo dvakrat premislil pred vstopom v bifejček, v katerem bodo razpravljali bradati možje, ob vstopu v letalo ga bo nekaj prešinilo ... Takšni smo pač ljudje!

Če smo pred desetletjem ali dvema te grožnje označili le za medijski konstrukt, s katerim je establišment poskušal vcepiti kulturo strahu, je tokrat nevarnost realna. Drugotnega pomena je tudi vprašanje, ali mladeniče k teroristom, obglavljanju talcev in ubijanju žene socialna izključenost, verska fanatičnost, dobro plačilo ali želja po avanturi.

Žrtve tega medijskega preboja Islamske države pa lahko kmalu postanejo tukaj živeči muslimani. Ne samo, da so njihova društva in verske skupine postale tarča zasledovanja bog ve katerih obveščevalnih služb, morebitni nezaupljivi pogledi sosedov jim bodo dali slutiti, da so se v prepadu med nami in njimi znašli na drugi strani. Šele tedaj bo na pravi preizkušnji naša multikulturna drža. Takemu lovu na čarovnice se je potrebno izogniti, sicer nekateri ne bodo več s ponosom igrali za Zdovčevo košarkarsko ali Katančevo nogometno reprezentanco.