Test za občine

Uvajanje davka na nepremičnine je nazorno razgalilo delovanje sodobne slovenske družbe.

Država je potrebovala denar, zato je uvedla novi davek, s katerim želi iztržiti več, kot je z dosedanjim nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč. Vendar si je v zadnjem hipu premislila in s seznama zavezancev izvzela tiste, ki nimajo denarja za nakup lastne nepremičnine, najemnike neprofitnih stanovanj denimo, čeprav so v nekaterih občinah plačevali zdaj že nekdanje in cenejše nadomestilo.

Ker bo država s tem in hkratnim privijanjem svoje pipice v brezno pahnila organe lokalne samouprave, v občinah že iščejo luknje v zakonu, da bi plačilo novega davka prevalile na neprofitne najemnike. Tudi na tiste torej, ki jih je najti med najbolj ranljivimi družbenimi skupinami in jim občine subvencionirajo najemnino, saj je ne zmorejo plačati, pa čeprav je neprofitna. Za svoje početje imajo občine resda kar nekaj olajševalnih okoliščin, saj bodo morale novi davek plačati tudi za vrtce, šole, zdravstvene in kulturne domove ter športne dvorane, kar je posebej težko razumeti.

Ne moremo pa spregledati, da je jemanje šibkejšemu v Sloveniji postalo način preživetja. Stvari se običajno nevarno zapletejo, ko nekdo začne jemati tam, kjer skoraj ni več kaj vzeti. Preteklost lahko postreže s številnimi takšnimi primeri, ki so se vsi slabo končali. Kajti dvigu davkov ponavadi sledi val podražitev. Lahko začnemo sprejemati stave, kdaj se bodo zvišale tržne najemnine, pa članarine športnih in kulturnih društev, cene oskrbe v vrtcih, zakupnine sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, sočasno se utegnejo zredčiti zdravstveni in šolski programi ...

Lahko pa se motimo in bodo občine letos, v volilnem letu, prav posebno varčne. V tem primeru bo posledice davka čutiti z zamikom enega leta. In če bo res tako, že nestrpno čakamo državnozborske volitve leta 2015.

>* Razkritje: avtorica je najemnica občinskega stanovanja v eni od primorskih občin.