Testna faza

Vsebina nekaterih obvestil o vrednotenju nepremičnin bi sodila v rubriko Saj ni res, pa je. Ste morda izvedeli, da ste lastnik transformatorske postaje, ki stoji na vaši njivi? So vas obvestili, da ima vaša stara štala centralno ogrevanje? Da je v vaši lasti pekarna v sosednjem mestu? Ni jih malo, ki so ob prebiranju pošte z Gursa obstali z odprtimi usti.

Nekatere napake bi bile prav zabavne, če lastnikom zaradi njih ne bi bilo treba stati v vrstah na uradih, se jeziti zaradi pre- ali podcenjenosti svojega imetja, živeti v strahu, da bo država - ali pa kdo drug, ki mu je bila pripisana nepremičnina z neurejenim lastništvom - stegnila roke po tistem, v kar so vlagali vse življenje.

Nad zapletenimi navodili in obrazci se pritožuje celo predsednik vlade. Herojsko pravi, da bo rešil težave, terjal poročila itd., neposredno odgovornost pa pripisuje Gursu, uradnikom torej, ki zgolj izpolnjujejo navodila pristojnih ministrstev. Ta so podatke o vrednosti nepremičnin potrebovala, da bi takoj po novem letu 2011 uveljavila davek na nepremičnine in na vrednost nepremičnega premoženja vezala pravice državljanov do socialnih prejemkov iz državne blagajne.

Vendar zdaj kaže, da bo davek uveden z zamikom. Ne le zaradi fiaska z obveščanjem o vrednosti nepremičnin, pač pa tudi zaradi zapletov pri pripravi zakona o davku na nepremičnine. Predlog zakona je predolgo v medresorskem usklajevanju, v javni razpravi so nanj podali 250 pripomb in predlogov, razburjenje javnosti pa se zaradi osnovnega predloga, ki ni omejeval občin pri določanju davčne stopnje, ni upošteval energetskih vlaganj v objekte, iz obdavčitve ni izključeval nujnega življenjskega prostora ... še ni poleglo.

Velja pa se še vprašati, ali ta davek sploh bo? Bilo bi zelo neobičajno, če bi vlada v volilnem letu 2012 uvedla davek, za katerega se že v testni fazi kaže, da razburja celotno volilno telo. Morda bi bilo zdaj res še najlažje vso krivdo zvaliti na Gurs, nato pa davek spraviti v predal.