TIGR za naš čas

Okrogle obletnice tragičnih dogodkov primorske zgodovine v času italijanske okupacije naših krajev in nasilnega raznarodovalnega početja fašističnega režima so običajno priložnost za obuditev spomina na čas, ki se neusmiljeno odmika in ki ga mlade generacije komajda zaznavajo.

Tigrovsko gibanje, s katerim običajno označujemo vse oblike protifašističnega boja Primorcev med obema svetovnima vojnama, se je po logiki stvari nadaljevalo v NOB. Kljub pravemu pogromu nad primorskimi antifašisti, obsojenimi na drugem tržaškem procesu, so bili prvi primorski partizani in organizatorji OF tigrovci.

In če je zaradi ideološke zaslepljenosti povojnega režima morala tudi borčevska organizacija obsojati tigrovce, so se po osamosvojitvi Slovenije začele stvari postavljati na svoje mesto. Po svoje je bil Nanos, simbolni hrib Primorcev, nekajkrat prizorišče simbolnih dejanj. Prvič leta 1927, ko so rodoljubi ustanovili TIGR, in potem leta 1994, ko so najvišji predstavniki slovenske borčevske organizacije priznali napačno vrednotenje tigrovstva in se opravičili.

Zato je danes naravno, da se Društvo TIGR in organizacija borcev za vrednote NOB kot organizaciji civilne družbe vse pogosteje pojavljata na skupnih akcijah. Vse pogosteje se jima pridružujejo tudi veterani vojne za Slovenijo 1991, ki tako simbolično poudarjajo kontinuiteto boja Primorcev od časov fašizma, prek NOB do osamosvojitvene vojne, ki se je na Primorskem začela dan prej, pred 20 leti.

V času tako rekoč popolne polarizacije Slovencev, kar so nenazadnje potrdile tudi nedavne državnozborske volitve, bi morala ta kontinuiteta primorskega rodoljubja, od tigrovcev do danes, presegati ideološka razdvajanja. Na žalost pa se zdi, da se iz zgodovine nismo prav nič naučili.

Tigrovci so namreč svoj boj opredeljevali kot narodnoobrambni in protifašistični boj, ne meneč se za ideologije.