To ni problem

121 milijonov evrov je te dni dobitek na italijanskem superenalotu. Toliko denarja je danes že dovolj za nakup dobršnega kosa Luke in Intereurope, tako zelo sta oslabljeni. Ja, nizko je padlo primorsko gospodarstvo, da za dobitek na loteriji skoraj pobašeš nekoč paradna logista.

To je trpka ugotovitev, a tako hudo spet ni, da bi Luko in Intereuropo uporabljali za eksperimente za reševanje Slovenskih železnic, se strinjajo domala vsi zaposleni v obeh primorskih podjetjih na čelu z njunima upravama.

Razen glavnih obrisov oblikovanja logističnega holdinga prav veliko informacij o dobrobitih te zamisli javnost nima. Ima pa nekaj spomina na obljubljene sinergije v nekaj drugih primorskih povezovalnih izkušnjah. Kakšne so že sinergije združevanja Droge in Kolinske, Istrabenzovega kopičenja družb, združitve Hotelov Bernardin? Aja, razprodajajo jih.

Bolj plaši, da si jasne slike o menda prvem tovrstnem povezovanju na svetu še vedno niso mogli ustvariti niti tisti, ki so čisto zraven pri oblikovanju izhodišč. Hartmuta Mehdorna v šalah že kličejo gospod This-is-not-problem (To ni problem), tako kot strateg odgovarja na vse pomisleke. Denimo na tega: kaj pa poreče evropska komisija na to, da se v Sloveniji gredo monopolno združevanje logistov?

Siljenje v holding samo podžiga teorije zarote; od tako resnih, da gre za višji dogovor med Pahorjem in nemško kanclerko Merklovo, do tako zabavnih, ki vključujejo celo naš časopis: češ da je Splošna plovba, ki je v nemški lasti, pridobila delež v PN, da bi Nemci tudi po tej plati v primorski javnosti “sforsirali” tale holding.

Šalo in zarote na stran, zelo jasno sporočilo Mehdornu in predsedniku vlade lahko jutri pošljeta nadzorna sveta (državne) Luke in Intereurope. “Smo proti, to ni vizija teh dveh družb!” bi bilo dovolj. Če nadzorniki, ki v neuradnih pogovorih na nož nasprotujejo holdingu, o tem oblikujejo uradni sklep, bo to puč, nad katerim ne bo moč kar zamahniti z roko.