Topel sneg

Meni je sicer prav. Obožujem toploto, sonce in vročino. Zato me te dni prav nič ne moti, če namesto snega dežuje ali če se opoldne brez plašča martinčkam na prijetno toplem soncu.

A vsi ne delijo mojega navdušenja nad toplo zimo. V Avstriji, kjer so do včeraj zaradi nje na smučiščih našteli že sto milijonov evrov škode, so prejšnji teden na smučišče, ki bi moralo biti odeto v debelo snežno odejo, pa je kazalo le gola travnata rebra, poklicali na pomoč četico dimnikarjev, da bi rešili vreme in z njim smučarje, ki bi dali delo žičničarjem, varnostnikom, gostincem, hotelirjem, pridelovalcem hrane, izdelovalcem spominkov ...

Tudi na naših smučiščih se zaman ozirajo v nebo in štejejo izgubljene dneve. Zima se bo sicer do božiča morda le prikazala in do konca sezone nasula dovolj snega, da bodo na smučiščih zadovoljno preštevali izkupiček. A četudi se bo tokrat izšlo, je neizpodbitno dejstvo, da bo smučanja v takšnih podnebnih razmerah in na takšnih nadmorskih višinah čedalje manj, ker bodo zime čedalje toplejše.

To vse bolj priznavajo tudi najbolj zagrizeni podnebni skeptiki, med njimi ameriški fizik Richard A. Mueller. Prav zato, ker je dvomil o podatkih o segrevanju ozračja, se je, skupaj s še dvema znanstvenikoma (enim nobelovcem in še eno podnebno skeptičarko) lotil doslej najobsežnejše študije. V njej so znanstveniki obdelali podatke za preteklih 60 let s kar 39.000 temperaturnih merilnih postaj po svetu, kar je sedemkrat več, kot jih je zajela večina dosedanjih študij.

Kot skeptik je želel preveriti tri trhle noge dosedanjih ugotovitev: učinek temperature v velikih mestih, slabo razporeditev merilnih postaj in pristranskost znanstvenikov (kar so očitali tudi mednarodnemu panelu za podnebne spremembe). Tretjo trhlo nogo je popravil kar sam, saj je kot skeptik želel ovreči teorije o segrevanju ozračja, poleg tega pa so njegovo študijo sofinancirale neodvisne fundacije. Glede razporeditve merilnih postaj se je izkazalo, da je tretjina res namerila ohlajanje ozračja, kar dve tretjini pa, da se ogreva. Mestni toplotni otoki pa učinkujejo samo na ožjem območju, na globalno segrevanje pa ne, je moral priznati skeptik.

Vse več pa je znakov, ki kažejo, da so trhlih nog dokazi podnebnih skeptikov in da so pristranski v resnici oni. Tako naj bi prav skupinam in posameznikom, ki širijo podnebno skepso, podjetje naftnih multimilijonarjev Koch skrivoma doniralo 55 milijonov dolarjev. Tudi Exxon je dolgo financiral različne skupine in znanstvenike, ki so zanikali nujnost znanstvenega konsenza glede globalnega segrevanja, pa korporacija Big Tobacco ter druge velike naftne in premogove korporacije.

Včeraj se je v Durbanu končala podnebna konferenca. Že 17. po vrsti. Znano je bolj ali manj vse. Ne samo, zakaj se ozračje segreva, za koliko in kakšne bodo posledice tega. Znano je tudi, kaj bi morali narediti, da bi se rešili pred katastrofo. Pa tega ne naredimo. Zakaj? Morda se najboljši odgovor skriva v enem od odzivov na spletnem forumu: “Zakaj nevedneži raje poslušamo Alkalaja kot zagovornike in vernike ogrevanja? M. Alkalaj nastopa suvereno, ve, kaj hočemo slišati. Pa postavim zrcalo vam, vernikom Ala Gora. Podobni ste zagrenjeni in maščevalni srednjeveški duhovščini, svojo dogmo zagovarjate tako, da oznanjate pogubo vsem.”

V srednji vek seveda noče nihče. Četudi je druga alternativa prazgodovina ... Rajši verjamemo, da je mogoče izdelati topel sneg. (Podobnosti s slovenskimi volitvami in evropskim reševanjem evra (ni)so zgolj slučajne.)