Topleje in ceneje

V sežanski osnovni šoli, eni večjih na Primorskem, bodo za prvo triado kupili klimatske naprave. Poleti je namreč v njej tako vroče, da je pouk od malice dalje skoraj nemogoč. Tako bodo rešili vsaj najhujši problem, kajti za temeljito obnovo tega dela šole, ki šteje že štiri desetletja, v občinskem proračunu ni denarja.

Šola bo torej v tem delu (drugi del je deloma obnovljen) še povečala stroške za energijo, ki so že zdaj visoki. Tako kot v večini od 34 javnih stavb v občini, za katere tako ali drugače plačujemo potratnost davkoplačevalci.

Po podatkih Lokalnega energetskega koncepta (LEK) za sežansko občino namreč te stavbe povprečno porabijo 136 kilovatnih ur na kvadratni meter površine letno (najbolj potratne med njimi celo čez dvesto). Če bi z njihovo energetsko sanacijo zmanjšali porabo energije samo za dobro tretjino, na sto kilovatnih ur na meter letno, bi vsako leto prihranili skoraj sto tisočakov, so izračunali strokovnjaki, ki so pripravili LEK.

Toda večina občinskih svetnikov je pred letom dni menila, da je LEK le še eden v vrsti papirjev, ki jih država nalaga občinam samo zato, da služijo agencije, ki jih pripravljajo. En LEK stane 12.000 evrov, so se zgražali. O prihranku z nižjo porabo niso rekli dosti. In podobnih občin je še nekaj.

V številnih drugih občinah so vzeli LEK kot pomoč in kot predpogoj za prijavo na razpis za sofinanciranje energetske prenove javnih stavb v njihovi lasti. Na prvi razpis, ki se je že zaključil, včeraj pa je pristojni minister Zvone Černač podpisal prve pogodbe za odobrene projekte, se je prijavilo 116 občin s 172 stavbami. Uspešnih je bilo 109 stavb in te bodo dobile za energetsko sanacijo 52 milijonov evrov, z njo pa pri ogrevanju na leto prihranile 3,7 milijona evrov. V teku je že drugi razpis, za še sto stavb in za še tri milijone evrov prihranka.

Škoda je le, da smo v preteklih letih precej teh evropskih milijonov že zamudili.