Trd pristanek

Ta koalicija je edina možna koalicija, je po sestanku vodstev treh koalicijskih strank sredi tedna povedala predsednica SD Tanja Fajon. Ali je to sreča ali prekletstvo, bo znal oceniti vsak sam, gotovo pa drži, da je to dejstvo, ki je Slovenijo pripeljalo v stanje, ki se zdi brezizhodno.

Robert Golob se vedno bolj kaže kot zrcalna slika Janeza Janše. Čudežni deček energetike, ki je v politiko vstopil, da bi se maščeval Janši, gre vedno bolj na živce tudi številnim tistim, ki so ga volili. Njegova ad hoc ustanovljena stranka je nekonsolidirana in lahko se zgodi, da bo poslanska skupina Svoboda začela razpadati. Golobov avtoritarni način vodenja, ko morajo vsi nekritično poslušati in se uklanjati vodji in njegovim najtesnejšim sodelavcem, je pač tvegan pristop.

Čudežni deček energetike, ki je v politiko vstopil, da bi se maščeval Janši, gre vedno bolj na živce tudi številnim tistim, ki so ga volili.

Tudi stopnjevanje trenj znotraj Gibanja Svoboda ne bi spremenilo širše slike. Pred poslanci sta še dobri dve leti mandata. Ker bi predčasne volitve večino izbrisale s političnega zemljevida, se jima ne bodo kar odpovedali. Sicer pa so na predčasne volitve ta trenutek oziroma vsak trenutek pripravljeni le v SDS. Opozicijski stranki, skregani med seboj, v tem sklicu ne moreta ponuditi alternativne vlade. Le koalicija lahko najde alternativnega mandatarja.

Interpretacije trenutnega dogajanja gredo tudi v smer, da centri moči iz ozadja rušijo Goloba, ker mu želijo preprečiti uveljavitev sprememb, ki bi vodile v izgubo njihovih privilegijev. Ob teh trditvah Golobovih podpornikov vendarle ne gre pozabiti, da Golob v svoj krožnik pogosto pljuva kar sam. Premierja, ki je najprej povečal število ministrstev, da bo delo bolj učinkovito, zdaj pa bi iz istega razloga število radikalno zmanjšal, pač ni mogoče jemati resno. In še bi lahko naštevali: solidarnostni dan in solidarnostni prispevek, ki je bil, pa ga ni več, vehementno napovedovanje reform, nato pa izjave, da teh reform ne bo, javno kritiziranje lastnih ministrov, nedavno pa razrešitev dveh (tretja je zaradi afere morala odstopiti), ne da bi imel pripravljen scenarij B.

Ko premier ves izgubljeni čas zadnjega leta in pol, vse neuresničene obljube in napačne poteze opravičuje z zmago nad Janezom Janšo in se hvali z normalizacijo države, postanejo stvari že prav absurdne. Za večino ljudi, ki iz meseca v mesec opazujejo, koliko manj si lahko privoščijo za svojo plačo ali pokojnino, ki plačujejo javno zdravstvo, vendar gredo raje takoj k zasebniku, da ne bi za več let obtičali v čakalni vrsti, ki za plačilo najemnine porabijo vedno večji delež prihodkov in še bi lahko naštevali, so razmere vse prej kot normalne. V takšnih okoliščinah lahko postanejo volilci vse manj navdušeni nad svobodo in vladavino prava, katere branik je - tako je prepričan sam - Golob.